Skepsa na račun takšnih obljub je danes med slovenstvom široko razprostranjena. Naj po vseh letih, ko se ni zgodilo tako rekoč nič, vendarle verjamemo napovedim o radikalnem skrajšanju danes povsem nedopustno dolgih čakalnih dob v zdravstvu? Obljubam o prenovitvi financiranja sistema, ki temelji na preživetih vsebinskih okvirih? Zagotovilom, da bo nova vlada, če bodo v njej »prave« stranke, modernizirala sistem, njegovo upravljanje zaupala odgovornim, sposobnim ljudem, ne politično kadriranim posameznikom? Da bo v resnici, ne le na papirju, pacient v središču dogajanja v zdravstveni sferi in da bo kakovostne in varne zdravstvene storitve prejel pravočasno?

Vprašanj, ki se pojavljajo in ponavljajo vedno znova, v še vedno neizpolnjenem pričakovanju celovite zdravstvene reforme, je ničkoliko. Odgovorov nanja je bistveno manj, pa naj gre za problem otroške srčne kirurgije ali številnih drugih, ki se vztrajno približujejo vrelišču in posledičnemu izbruhu.

Odzivi v javnosti, na javnih forumih ali v medijih, v ožjem krogu ali v sklopu strokovnih razprav, so jasni. Povedni. Ljudje ne želijo več poslušati političnih floskul, ne nasedajo puhlicam, hočejo, da v Sloveniji zaveje svež, s preteklostjo neobremenjen veter, dovolj močan, da bo razpihal vso nesnago, ki se je razbohotila v državni konstrukciji, zlezla v njene najmanjše pore in uničila veliko dobrega. Tudi ali zlasti v zdravstvu.

Vlada, ki bo letos prevzela vodenje slovenske države, poslanci, ki naj bi v državnem zboru predstavljali interese vseh nas, ne le lobističnih skupin ali skritih pomembnežev iz ozadja, ki še vedno držijo v svojih rokah močno prepletene koruptivne niti, bodo morali delati več, drugače, odločneje, skrbneje, celoviteje. Pred očmi bodo morali imeti tiste, ki so jih izvolili – in ne takoj, ko bodo izvoljeni, nanje pozabiti, kot se je praviloma dogajalo doslej. 

Zdravstvo je področje, ki ga bo treba reševati prednostno – brez deklariranega uvrščanja med prednostne naloge, ampak s takojšnjim, konkretnim reševanjem. Sicer bomo izgubili vsi.

V sistemu, ki po kadrovski plati že zdaj diha na škrge, bo treba pospešeno zagotoviti izboljšave. 

Kakšno ukrepanje od nove vlade pričakujejo zdravniki in zdravstveni timi, je jasno; o tem, kaj upravičeno pričakujejo pacienti, sploh ni treba izgubljati besed. Kljub temu ali prav zaradi tega smo predsednike glavnih zdravniških asociacij vprašali, kaj konkretno pričakujejo od nove vlade. S katerimi ukrepi naj ta omogoči nemoteno skrb za obolele in kako naj zagotovi razmere za čim bolj kakovostno in varno, predvsem pa pravočasno zdravljenje?

Igor Dovnik: Lepljenje obližev na razpadajoče truplo ne pomaga

Igor Dovnik, predsednik združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov

»Stvari so pravzaprav zelo zelo preproste, kajti zdravniške organizacije smo že leta 2014 pripravile celovito strategijo za reformno ukrepanje v zdravstvu in posledični izhod iz krize. Predlagane rešitve, ki so ostale prezrte, so še vedno aktualne, seveda pa bo nekatere med njimi treba posodobiti,« je prepričan Igor Dovnik, pediater, predsednik združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.

Specialist pediatrije izhaja iz fizikalnih zakonitosti, po katerih sistem, v katerega ne dovajaš dovolj energije, postaja vedno bolj neurejen – točno tako je z zdravstvom, »kjer si je vsak zdravnik ustvaril vrtiček, na splošno pa vlada kaos, ki nenehno narašča. Spremembe, skrbno domišljene in celovite, so nujne! Kajti lepljenje obližev na razpadajoče truplo, ki je v intenzivni terapiji, na infuziji in umetnem predihavanju, iz vseh ran pa mezi in odteka življenje, ne pomaga! Ne moremo več iskati 'novih' rešitev, izumljati tople vode.« 

Pacient naj bo kralj, sam naj izbere zdravnika, denar naj mu sledi

Recept je preprost, pravi Igor Dovnik: »Pacient naj bo kralj. Sam naj se odloči, h kateremu zdravniku bo šel, komu bo zaupal – in denar naj mu sledi. Trdno sem prepričan, da koncesij v slovenskem zdravstvu ne potrebujemo, te zgolj ovirajo razvoj. Zagotoviti je treba financiranje opravljenih zdravstvenih storitev – tako se bomo uspešno spopadli tudi s čakalnimi dobami –, pri čemer pa je, jasno, nujno tudi ustrezno reguliranje in nadzorovanje. Zakaj ne bi mogli uveljaviti tega, da ZZZS plača zdravljenje pri kateremukoli zdravniku pri nas – po drugi strani pa so, denimo, pokrili stroške zdravljenja v višini skoraj pol milijona evrov, za zdravljenje v bližnjem Trstu, v zelo dvomljivih in skrb vzbujajočih okoliščinah?«

Seveda pa se nadziranje ne sme odvijati v smislu zdajšnje prakse, ko zdravstveni inšpektorji, tako Dovnik, prežijo nad zdravniki, ki delajo v osnovnem zdravstvu. »Delamo v nevzdržnih pogojih, vsak dan pregledamo 50 do 60 pacientov, nakar preverjajo, ali smo pravilno izpolnili e-knjige naročil, po vseh birokratsko določenih parametrih, kar je ob vsem delu, ki ga imamo, preprosto nemogoče.«

»V slovenskem zdravstvu se krade!«

Sogovornik opozarja tudi na spregledovano resnico, po kateri »korupcije pri zasebnih zdravnikih ni, saj je dobro in korektno poslovanje v našem interesu. Zato je toliko bolj zanimivo, da zakon o zdravstveni dejavnosti v prvi plan postavlja javne zavode. Zakaj? Odgovor je logičen: zato, ker je tam, kjer se na letni ravni obrne 3,5 milijarde evrov, še vedno mogoče kaj vzeti. To niso odvodi in integrali, to je krat, plus in deljeno. Pri nas, v slovenskem zdravstvu, se krade!« 

Po njegovem prepričanju je treba slovenski zdravstveni sistem po urejenosti približati dobrim modelom, kakršen je, denimo, avstrijski.

Konrad Kuštrin: Najprej je treba popraviti neumnosti iz paketa ukrepov za skrajšanje čakalnih dob

»Najprej je treba spremeniti zdravstveno zakonodajo – res spremeniti, ne tako, kot seje to zgodilo v zadnjem mandatu, da je na 59 razpisanih mest v družinski medicini prišlo le šest prijav. Tak odziv je logičen – noben zdravnik ni pripravljen pristajati na grožnjo, da ga bodo kaznovali, če bo vestno in dosledno opravljal svoje delo, v dobro pacienta, ki ga je, še zlasti, če ni jasne indikacije, treba poslati na nadaljnje preiskave,« opozarja Konrad Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides na posledice novosti, ki jih je politika vpeljala tako, da je povsem ignorirala zdravniško stroko in njena opozorila.

»Predvsem je treba nemudoma popraviti neumnosti, sprejete v paketu ukrepov za skrajševanje čakalnih dob, ki pa niso nič krajše, nasprotno. Ko bo to urejeno, je treba urediti celotno zakonodajo, celovito spremeniti sistem po vzoru, denimo, avstrijske ureditve. Nenehne razprave o tem, da morata biti javno in zasebno ločena, je neumnost, tega ni nikjer več, pa naj gledamo države vzhodno ali zahodno od nas,« meni Kuštrin.

Zavzema se za preoblikovanje ZZZS v zavarovalnico, pri zdravstvenih storitvah za sprejetje dveh košaric, za dodatno možnost zavarovanja, ni proti konkurenci na področju zavarovalništva. »Treba bo zagotoviti ustrezno participacijo države, pa tudi splošno participacijo. Če bodo pri tem stališču skočili pokonci ljubitelji Venezuele in Kube, naj poudarim, da bi po mojem mnenju vsem, ki komaj preživijo, plačilo zdravstvenih storitev tako ali tako morali ukiniti.«

Odhajajo zdravniki pa tudi srednje medicinske sestre

Sicer pa je dolgoletna boleča točka (zobo)zdravniškega sindikalnega prvaka »socialni sporazum o plačah, ki je v Evropi unikum. Zelo veliko zdravnikov, posameznikov in skupin – pa pri tem ne mislim na otroško srčno kirurgijo, kjer so razmere res nevzdržne in nedopustne –, je s takšnim rigidnim sistemom nezadovoljnih. Večini zdravnikov, ki delajo na terciarni ravni, na najbolj zahtevnih mestih, in so že dosegli deset napredovanj, se od leta 2008 plača ni nič spremenila – zaradi tega so bili prikrajšani za okoli 70.000 evrov. Zato odhajajo. Sistem je treba spremeniti, dopustiti variabilno nagrajevanje – pa tudi kaznovanje.«

Ob tem pa Kuštrin opozori na res skrb vzbujajoč sistemski problem – zdravstveno nego. »Medicinske sestre s srednješolsko izobrazbo množično odhajajo iz zdravstva, zelo malo se jih prijavi na razpise. Diplomirane medicinske sestre tega ne morejo nadomestiti, saj je skrb srednjih medicinskih sester za paciente nenadomestljiva, zato bo zdravstvena nega kmalu kolabirala.« Zato predsednik Fidesa poudarja, da je zdravstvo treba izvzeti iz javnega sektorja – »vse, ne le zdravnike. V nasprotnem primeru zdravstva ne bo mogoče sanirati in ga postaviti na osnovo, ki bi omogočila, da bi se v nekaj letih približali razvitejšim in dobro delujočim sistemom.«

Nova vlada mora omogočiti prijaznejši zdravstveni sistem

Dela novi vladi ne bo zmanjkalo – če bo seveda odločna, iskrena in usmerjena v dobro Slovencev. Spremeniti je treba ključ za sestavo zavodov, »kjer zdaj vsi vodijo in komandirajo, nihče pa za nič ne odgovarja«. Ob tem Kuštrin dodaja, da je nerazumljivo podaljševanje čakalnih dob odraz »nespametnih odločitev (zdravstvene) politike, nasilnega uvajanja e-zdravja in s tem dobesednega škodovanja pacientom. Nova vlada, novi poslanci, vsi po vrsti se morajo zavedati, da je treba ustvariti pogoje, ki bodo ustvarili prijaznejši zdravstveni sistem – tako za bolnike kot za zaposlene«.

Predlogi, ki se nizajo, so tako rekoč istovetni s strategijo, ki so jo zdravniki pred štirimi leti, ko je zdravniško zbornico vodil prim. Andrej Možina, javno predstavili (na predstavitvi je bil predsednik države Borut Pahor) in jo aktualni politiki predlagali v sprejetje. Zgodilo se ni nič – razen tega, da so bili ta in vsi nadaljnji predlogi za sodelovanje v dobro izboljšave zdravstvenega sistema preslišani in prezrti. »To je ključni steber – z izjemo nekaj malenkosti, o katerih bi se bilo treba znova pogovoriti in dogovoriti –, ki ga mora nova vlada postaviti najprej, nato pa pospešeno odpraviti vse neumnosti, sprejete v času mandata vlade, ki zdaj odhaja,« je prepričan Kuštrin.

Zdenka Čebašek Travnik: Namesto zdravnikov strankarski ideologi in predstavniki lobijev

Zdenka Čebašek Travnik, predsednica zdravniške zbornice (Foto: STA)

»Velik del nakopičenih težav v zdravstvu je neposredna posledica izgubljenega stika med zdravstveno politiko in medicinsko stroko. Izpraznjeni prostor, ki ga je prej v procesih odločanja zasedala stroka, so zapolnili strankarski ideologi in predstavniki različnih lobijev. Zato od prihajajoče vlade v zdravniški zbornici pričakujemo, da bo pred sprejemanjem ukrepov upoštevala mnenje medicinske stroke, po zgledu urejenih zdravstvenih sistemov,« poudarja predsednica zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek Travnik.

Po njeni oceni je treba nekaj zakonov pospešeno popraviti in tako odpraviti škodljive učinke, ki se že kažejo. 

Odpraviti anomalije in zagotoviti enakopravnost vseh izvajalcev

V zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je treba, tako Čebašek Travnikova, zagotoviti enakopravnost financiranja vseh izvajalcev, ki opravljajo istovrstne programe zdravstvenih storitev; »te programe je treba med izvajalce razdeliti z razpisom, izbor pa opraviti na podlagi kriterija, kateri izvajalec je pripravljen ponuditi več koristi za paciente, pa naj gre za uporabo nadstandardnih materialov ali za skrajšanje roka za izvedbo storitev. Nemudoma je treba odpraviti trenutno najočitnejšo anomalijo v zakonu, ki pacientom zagotavlja povračilo stroškov zdravstvenih storitev, ki so jih dobili v sosednjih državah – ne dobijo pa povračila enakih storitev, ki so jih plačali iz žepa v Sloveniji.«

Rešitev za akutni problem čakalnih vrst je »enkratno financiranje iz državnega proračuna in razpis za izvedbo storitev, na katerega se lahko prijavijo vsi izvajalci, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti«. Tudi v zdravniški zbornici se strinjajo z odpravo koncesij, zavzemajo se za ukinitev privilegiranega položaja javnih zdravstvenih zavodov – tako bi izvajalcem omogočili svobodno opravljanje zdravstvenih storitev v breme zdravstvene zavarovalnice pod enakimi pogoji.

Za nekrivdno izplačilo odškodnine pacientu

Na prednostnem seznamu je tudi reformiranje javnih zavodov, izključitev zdravstvenih delavcev iz sistema plač v javnem sektorju, vzpostavitev preglednega načina za vodenje čakalnih seznamov, vzpostavitev sklada (po zgledu skandinavskih držav), ki bi v primeru neugodnih izidov zdravljenja omogočal izplačilo odškodnine pacientu, po nekrivdnem načelu.

Poskrbeti pa je treba tudi za mlade zdravnike, »odpraviti nerazumne zahteve glede dodatnih delovnih izkušenj mladih specialistov, ki bi radi odprli zasebno prakso,« kajti, kot opozarja dr. Zdenka Čebašek Travnik, te zahteve, ki so ob znanem pomanjkanju zdravnikov povsem neživljenjske, so v zakon vnesli državni uradniki. 

Da v prihodnje ne bi več prihajalo do škode, ki jo v zdravstvu povzročajo samovoljno sprejete zakonodajne novosti, zdravništvo od vlade in (zdravstvene) politike pričakuje možnost sodelovanja pri pripravi konceptualnih sprememb zdravstvenega sistema in zakonodaje, ki bo vplivala na njegovo delovanje.