Po pravilniku, ki je za iztekajoče se leto oziroma za to sezono gripe določil program cepljenja in zaščite z zdravili, tako velja, da so vsi, ki imajo, denimo, pljučno ali sladkorno bolezen, katero od srčno-žilnih ali presnovnih obolenj, nevrološke okvare ali raka, bolezen ledvic ali imunsko pomanjkljivost, nosečnice in vsi starejši, upravičeni do tovrstne zaščite. Strošek cepljenja pri osebnem zdravniku (specialistu družinske ali splošne medicine) bo v celoti kril zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Pa je mogoče na račun tega ukrepa pričakovati večjo odzivnost na cepljenje proti gripi kot v minulih letih?
Znano je, da je skepsa glede učinkovitosti tovrstnega cepljenja – pa tudi cepljenja nasploh – v Sloveniji močno prisotna, zato pravzaprav ni nič nenavadnega, da delež precepljenosti ne dosega želenih deležev.
Tudi zaradi tega je delovna skupina Imuno, ki deluje v sklopu društva študentov medicine – to si prizadeva za ozaveščanje o aktualnih zdravstvenih problemih ter spodbuja h kritičnemu razmišljanju in aktivnemu prevzemanju odgovornosti za (lastno) zdravje – pripravila prikaz o mitih in resnicah glede cepljenja proti gripi.
Miti in resnice o (ne)varnosti cepljenja
Kako utemeljeni so torej dvomi v varnost, kakovost in učinkovitost cepljenja, kaj drži in kaj ne?
Mit številka ena:
Da gripe ne moremo širiti, če se počutimo zdrave, je mit, ki ga širijo nasprotniki cepljenja, prepričani, da gre pri cepljenju za zaroto farmacevtske industrije, ki si želi nagrabiti čim več denarja, ne glede na morebitno oslabitev zdravja tistih posameznikov, ki so dovolj naivni, da verjamejo v učinkovitost, varnost in kakovost cepiv.
Kot poudarjajo v projektu Imuno, se virus influence spremeni oziroma mutira vsako leto, zato je pomembno, da se vsaj tisti, ki jih zapleti pri akutni okužbi dihal lahko najbolj ogrozijo, s cepljenjem zaščitijo vsako leto. Sicer pa velja, da se pri približno 20 do 30 odstotkih posameznikov, ki so že okuženi in prenašajo virus influence, simptomi okužbe sploh ne pojavijo oziroma ne pokažejo.
Mit številka dve:
Nasprotniki cepljenja, denimo, trdijo, da za gripo lahko zboliš tudi zaradi cepljenja proti gripi, kar v projektu Imuno zanikajo, kajti »cepivo je narejeno iz inaktiviranega virusa, ki ne more povzročiti okužbe«.
Mit številka tri:
In še ena pomembna razlika med mitom in resnico: po prvem naj bi veljalo, da se proti gripi, ki da je samo hujši prehlad, sploh ni treba cepiti, če se človek počuti zdravega; resnica pa je, kot opozarjajo študenti medicine, da potem, ko nekdo zboli za gripo, zdravljenje z antibiotiki ne pomaga. Zapleti lahko pri obolelem, ki sicer dobro obvladuje svojo kronično bolezen (na primer astmo), povzročijo tako resne težave, da je potrebno zdravljenje v bolnišnici; to pri najhujših zapletih ni vedno uspešno.
Zakaj reči da cepljenju?
Zapleti zaradi akutne okužbe dihal lahko pri obolelem, ki sicer dobro obvladuje svojo kronično bolezen (na primer astmo), povzročijo tako resne težave, da je potrebno zdravljenje v bolnišnici; to pri najhujših zapletih ni vedno uspešno.
In kaj je o tem v video izjavi za Zdravstveniportal.si pred časom povedal doc. dr. Marko Pokorn, ki zdaj strokovno vodi Pediatrično kliniko Ljubljana?
Več v zgornjem videu.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
