Rak

Slovenija se pridružuje redkim državam, ki zagotavljajo finančno kritje ene najperspektivnejših diagnostik na področju onkologije – molekularnega genetskega testiranja za bolnike z rakom

Pri zdravljenju onkoloških bolnikov je v sodobni medicini eden izmed ključnih postopkov za opredelitev poteka zdravljenja molekularna diagnostika. Ta je pri določanju prognoze bolezni, napovedovanju njene ponovitve oziroma odziva na zdravljenje vse bolj nepogrešljiva, kajti pri obravnavi bolnikov z rakom, ki je genska bolezen, so danes tako molekularna diagnostika kot genetski označevalci ključnega pomena pri izbiri zdravljenja, prilagojenega posameznemu bolniku in tumorju, ki ga mora premagati. Zdaj javno predstavljena, sicer pa od 1. julija dalje veljavna ureditev glede tovrstnega zdravljenja, ki bo financirano iz zdravstvene blagajne oziroma iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, na tem področju prinaša dobre obete onkološkim bolnikom.

Članek

Cepljenje

»Cepivo proti COVID je kot snežinka, ki se, ko 'pristane', sintetizira ...«

Danes na prodajnih policah težko najdemo hrano ali pijačo, ki bi vsebovala manj aditivov, kot jih je v cepivu proti COVID; v njem, denimo, ni niti ene od sestavin, ki jih nasprotniki cepljenja vedno znova omenjajo v polemikah z uradno medicino oziroma epidemiologijo. In še metaforična, poljudna primerjava, kot jo je ubesedila znanost: cepivo proti COVID-19 je kot snežinka, ki se, ko »pristane«, sintetizira; iz RNA se naredijo proteini, tisto, kar ostane, je spomin v celicah. Vpliva na genom ni, učinkovitost je izjemna, stranski oziroma neželeni učinki so reaktogeni, blagi, prehodnega značaja. Zato v razmislek: koliko ima danes medicina (poleg omenjenega cepiva) na voljo zdravil, pri katerih bi za preprečevanje bolezni, ki s tako rekoč svetlobno hitrostjo ugaša življenja starejših pa tudi mlajših Slovencev, zadostovalo (manj kot) pol mililitra pripravka – za pridobitev zaščite pred tem hudim obolenjem, ki je v zadnjem letu dni življenje tako rekoč celotnega planeta postavilo na glavo?

Članek

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović, infektologinja, o novem koronavirusu in potovanjih: »Za zdaj zadoščajo osnovni higienski ukrepi. Ne moremo pa dati 100-odstotnih priporočil oziroma garancij. Sama se nisem odločila za nošenje maske.«

Prof. dr. Bojana Beović je specialistka infektologije, zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, in profesorica na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Srž njenega strokovnega poslanstva je spopadanje z okužbami. Pravkar se je vrnila iz Izraela in v kontekstu trenutno aktualnega dogajanja na globalni ravni – spopadanja z novim koronavirusom – me je zanimalo, kaj v smislu zaščite pred okužbo s tem virusom svetuje sleherniku.

Intervju

Zdrava izbira

Ali jajca res škodijo zdravju, zlasti zdravju srca?

Veliko je mitov o prehrani, iz katerih marsikdo le stežka izlušči resnico, saj se nekateri med njimi prenašajo iz roda v rod, določeni pa so dolgo temeljili celo na strokovnih prepričanjih, ki jih je ovrgla šele sodobna znanost. Največ mitov izvira iz diet, bolj ali manj »muh enodnevnic«, ki obljubljajo izjemne rezultate in zagotavljajo tako rekoč instantno povrnitev zdravja. V bistvu pa je za posameznika najbolje, če pri izboru in načinu prehrane prisluhne svojemu organizmu, kajti telo hitro in pravzaprav najbolj nezmotljivo sporoči, kaj je zanj dobro in kaj ne; bolnik, ki je v dilemi, naj se posvetuje s strokovnjakom za klinično prehrano.

Članek

Transplantacije

Darovanje organov post mortem – odslej vnaprejšnja opredelitev možna tudi po elektronski poti

Za bolnika, pri katerem je prišlo do odpovedi katerega izmed organov, je še v ne tako zelo davni preteklosti to pomenilo konec življenja. Danes je drugače, kajti sodobna medicina zna potem, ko so vse ostale možnosti zdravljenja izčrpane, obolelega rešiti s presaditvijo organa. In slovenska medicina je v tem res dobra. Zatakne pa se takrat, ko se z operacijo mudi, vendar ni ustreznega organa, ki bi obolelemu omogočil nadaljnje življenje. Zato Slovenija-transplant že dolga leta sodeluje z Eurotransplantom, zato pozivi k altruizmu – vnaprejšnji opredelitvi za darovanje organov post mortem, s čimer človek potem, ko njegovo srce že preneha utripati, lahko reši življenje ne enemu, ampak več ljudem. Zdaj je to izjavo mogoče izpolniti tudi po elektronski poti.

Članek

Korupcija

»Za vsako jadrnico ali jahto, kupljeno s koruptivnim denarjem, plujejo tudi številne nesrečne usode, prezgodnje ali nepotrebne smrti naših bolnikov«

Tako so danes na posledice kraje javnega denarja za zdravstvo, zaradi katerih številni bolniki do zdravljenja, ki ga potrebujejo, pridejo prepozno ali pa sploh ne, opozorili zdravniki Erik Brecelj, Marko Noč, Krištof Zevnik, Andrej Vranič, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Samo Vesel, Matija Krkovič, Matija Kališnik, Blaž Mrevlje in Igor Muževič. »Samo predstavljajte si, koliko dodatnih posegov in zdravljenj bi lahko nudili našim bolnikom, če bi imeli na voljo dodaten denar iz preplačanih zdravil in pripomočkov ter provizij in nagrad posameznikom,« so zapisali v javnem pismu.

Članek

Cepljenje

Znanje, znanost in zaupanje so vrednote, na katere se v zdajšnjih razmerah lahko opremo – vse ostalo je tratenje časa in življenj

Poznate koga, ki že desetletja uživa v hitri prehrani, si prižiga eno cigareto za drugo, seveda predvsem zato, da bi, kot si dopoveduje, umiril stres, v katerega ga peha življenje, v popoldanskem času, ko službene obveznosti niso več tako zelo obvezujoče, pa si »priveže dušo« še z dobršnim odmerkom alkohola, samo zato, da bo, kot se prepričuje, kos nadaljnjim izzivom, ki pridejo na vrsto v domačem okolju – zlasti zdaj, ko smo zaradi epidemije primorani večino časa prebiti z najbližjimi, med štirimi stenami doma, kjer se pišejo zelo različne zgodbe, od lepih in ljubečih pa do izjemno tragičnih in brutalnih? Poznate koga, ki iz takšne resničnosti najraje prestopi v virtualni svet, kjer si lahko da duška ter agresivno in arogantno nasprotuje vsemu razumnemu, samo zato, da bi – čeprav nemalokrat pod izmišljenim imenom in profilom – zadostil lastni nemoči, izvirajoči iz neznanja in nevédenja?

Komentirani članek

Rak

Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu je kot (ponovno) odpiranje vrat življenju in novim priložnostim

Verjetno se danes le še redki spomnijo, da se je Slovenija niti ne tako zelo daleč v preteklosti uvrščala med države z največjim bremenom raka materničnega vratu. Danes se s takšno situacijo spopadajo v Romuniji, medtem ko se je pri nas breme tega raka izrazito zmanjšalo, predvsem po zaslugi programa Zora, namenjenega zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah, ki sicer sploh ne bi vedele, da so zbolele, s kasnejšim začetkom zdravljenja pa bi se možnosti za ozdravitev bistveno zmanjšale, terapija bi bila bistveno bolj invazivna, kakovost življenja neprimerljivo slabša ... Tako so na Slovenskem aktualni izzivi bistveno drugačni kot pred 20 leti, kajti po eni strani smo se že približali skorajda nepredstavljivi možnosti – odpravi tega raka. Po drugi strani pa se je pri odkrivanju tega obolenja, ki se najpogosteje pojavlja pred 50. letom starosti, v zadnjih petih letih zapletlo pri ženskah med 30. in 40. letom starosti; te so se v tem času bistveno redkeje kot sicer udeleževale pregleda pri osebnem ginekologu, posledično pa je bilo v sklopu programa Zora odkritih precej manj predrakavih sprememb.

Članek

Cepljenje

Vse, kar želite (iz)vedeti o cepljenju proti COVID-19, pa si ne upate vprašati ...

Toliko neumnosti, kolikor se jih je v času epidemije zvrstilo na družbenih omrežjih, človeka pravzaprav pusti brez besed – in enako velja tudi za odzive na zavajanja in lažne novice, ob katerih se človek vpraša, ali so nekateri ljudje v svojem življenju izgubili celo v osnovni šoli pridobljeno znanje, da se pustijo tako zelo voditi za nos. Novi koronavirus se danes, ko epidemija izzveneva, ko najtragičnejše posledice prebolevanja COVID počasi postajajo del preteklosti in ko se s polno močjo odvija duel med zagovorniki in nasprotniki cepljenja, zdi manjši problem od političnih eskapad. A v resnici bo tudi pri premagovanju epidemije treba potegniti črto in se odločiti, kakšno prihodnost si želimo. V sosednji Avstriji, kjer so dosegli 40-odstotno precepljenost, so danes že napovedali pomembne sprostitve javnega življenja. Pri nas pa se še vedno vrtimo v krogu – tudi zato, ker so glavno besedo pri informiranju javnosti o pomenu in pomembnosti, o učinkovitosti in varnosti cepljenja pri nas privzeli tudi nekateri posamezniki, ki nimajo ne osebne integritete ne poglobljenega strokovnega znanja.

Članek

Nevrodegenerativne bolezni

Nova era zdravljenja bolnikov z multiplo sklerozo – podrobneje o tem asist. Lina Savšek in prof. dr. Uroš Rot

Multipla skleroza. Védenje in zavedanje o tej bolezni se je pri marsikomu v niti ne tako zelo daljni preteklosti odslikalo v stanju obolelega, ki bo zaradi napredovanja tega neozdravljivega kroničnega vnetnega obolenja sčasoma vse bolj nemočen in bo prejkoslej potreboval konkretno pomoč pri hoji in vsakodnevnih opravilih. Zato, ker je multipla skleroza včasih povzročala hudo invalidnost. Danes ni več tako. Sodobni načini zdravljenja so usmerjeni v čim zgodnejši začetek zdravljenja z ustreznim in dovolj močnim zdravilom, saj je tako mogoče zaustaviti oziroma dolgoročno upočasniti sicer dokaj nepredvidljivi potek te bolezni, zlasti pri bolnikih s primarno in sekundarno napredujočo multiplo sklerozo. Navsezadnje pa tudi podatki, ki odražajo kakovost in uspešnost zdravljenja, potrjujejo, da je tak pristop bistveno učinkovitejši.

Članek

Varnost in kakovost

Dr. Andrej Robida: »Varnost pacientov je v razvitem svetu že pred 30 leti postala prioriteta, v Sloveniji pa se ni kaj dosti spremenilo«

V Sloveniji imamo zastarel, okoren, tog zdravstveni sistem, ki v marsičem onemogoča celovito skrb za pacienta. In še nekaj je gotovo: pacient nikakor ni v središču zdravstvenega sistema, pa naj bo ta trditev zapisana v še toliko uradnih dokumentih. Bolnik je pri nas še vedno prisiljen tavati od Poncija do Pilata – in ta pot se vedno bolj podaljšuje. Ko pride k ustreznemu specialistu, se okoliščine izrazito spremenijo, saj je slovenska medicina praviloma primerljiva z najboljšimi – problem pa je, ker je dostopnost, zlasti v času COVID-19, tako rekoč onemogočena, čakalne dobe pa se le še podaljšujejo.

Članek

Reforma

Bo načrtovana zdravstvena reforma pacienta, izgubljenega v sistemu, ponovno postavila v središče dogajanja – nazaj na mesto, ki mu pritiče?

V Sloveniji smo, vsaj kar se zdravstva tiče, priča precedensu. Doslej namreč še ni bilo premiera, ki bi zaposlenim v javnem zdravstvu javno zagotovil bianco menico za pokritje vseh zdravstvenih storitev, ki jih bodo v sklopu predrugačene organizacije dela izvedli do konca prihodnjega leta in tako skrajšali nespodobno dolge čakalne vrste, v katerih so, skupaj s svojimi še neodkritimi ali neustrezno obravnavanimi boleznimi, ujeti bolniki. Tisti torej, zaradi katerih sistem sploh obstaja. Kakšne rešitve je nakazalo delovno srečanje z zdravniki, medicinskimi sestrami, z izvajalci in z vodstvenim kadrom, ki so mu na ministrstvu za zdravje dali simbolični slogan »Skupaj za boljšo in hitrejšo dostopnost do zdravstvenih storitev«? In kakšne dileme vznikajo ob nekaterih predstavljenih poudarkih, ki so pri marsikom vzbudili skrb o morebitnem načrtovanju stranpoti pri ustvarjanju nove podobe slovenskega zdravstva?

Komentirani članek

Rak

Bo Slovenija prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu?

V Sloveniji je bila pojavnost raka materničnega vratu izjemno visoka, uspešnost zdravljenja pa vse prej kot zavidljiva, saj je bila diagnoza v večini primerov postavljena pozno, ko je rak že napredoval. Danes je, tudi po zaslugi novih dosežkov medicine, predvsem pa na račun presejalnega programa Zora, v sklopu katerega (pred)rakave spremembe na materničnem vratu pri nas odkrivamo res zgodaj, ko je razvoj bolezni mogoče preprečiti oziroma ko je bolezen še dobro ozdravljiva. Če je bilo pred šestimi desetletji breme raka materničnega vratu na Slovenskem tolikšno, kot je danes v Afriki, aktualni podatki kažejo, da smo zdaj na tem področju že med najboljšimi.

Članek

Preventiva

Tretjina odraslih živi s hipertenzijo, s spremembo življenjskega sloga pa bi lahko močno zmanjšali tveganje za res hude zaplete – a polovica obolelih sploh ne ve, kakšen je njihov krvni tlak

Povišan krvni tlak prinaša večje tveganje za nastanek obolenj srca, ledvic pa tudi za možgansko kap – ter posledično za nenadno smrt. Da hipertenzija ni redek pojav, potrjujejo podatki, po katerih ima danes visok krvni pritisk približno tretjina odraslih, to stanje pa vse pogosteje odkrivajo tudi pri mladih. Problem je, ker se skoraj polovica obolelih te težave, ki ima lahko hude posledice – srčno-žilne bolezni so namreč še vedno eden od glavnih vzrokov za prezgodnje umiranje prebivalstva –, preprosto ne zaveda. Zato ne velja zanemarjati preventivnih pregledov, ki vključujejo tudi merjenje krvnega tlaka.

Članek

Cepljenje

COVID-19: cepiti se ali ne cepiti se, to je zdaj vprašanje

»Tveganje za pojav resnih stranskih učinkov po cepljenju je bistveno manjše od tveganja za nastanek usodnih zapletov med prebolevanjem bolezni COVID.« To je osnovni postulat, na katerem pri zagovarjanju zaščite s cepljenjem temelji skrb za javno zdravje – in cepljenje je najverjetneje edina možna pot, po kateri se bo treba odpraviti, da se bo sodobna civilizacija lahko iztrgala iz primeža aktualne pandemije. Da COVID ni primerljiv z gripo, je jasno vsakemu laiku – tako kot to, da ni politika tista, ki bo presegla zdajšnje stanje, ampak bomo morali to doseči sami. Vsak posebej in vsi skupaj. Seveda pa je razumljivo, da se porajajo tudi dvomi. Pa za to ni kriva le slaba komunikacija, ampak tudi preveč pogosto pojavljajoči se redki neželeni učinki, ki se končajo s smrtjo.

Članek

Zdrava izbira

Veste, kaj jeste? Jeste dobre stvari ali take, ki povzročajo visok krvni tlak, povišan krvni sladkor in vsebujejo slabe maščobe?

Skrb za zdravje, tudi z vidika izbora čim bolj zdrave hrane in prehranskih izdelkov, je vedno bolj aktualna. Res pa je, da je v tako rekoč nepreglednem naboru živil, ki so na voljo na tržišču, izbira včasih vse prej kot preprosta. Pri tem, jasno, ne gre za sveže sadje ali zelenjavo, za polnozrnata živila, ki jih velja uporabljati namesto tistih, ki so narejena iz bele moke, za čim zmernejšo uporabo soli, ali za trsni, kosov ali brezov sladkor, ki naj bi iz rabe čim bolj pospešeno izrinili belega, ampak za predpakirana in pakirana, že pripravljena živila. Ta v sebi skrivajo veliko več, kot o njih izvemo, če preletimo prednjo stran embalaže, medtem ko za drugo stran, kjer so v precej neuporabni, mikroskopski velikosti sicer zapisani natančni podatki o sestavinah in hranilni vrednosti živila, v tempu, ki nam ga ob današnjem načinu življenja kronično primanjkuje, preprosto zmanjka časa. Toda odslej je na voljo pripomoček, s katerim lahko v sekundi izvemo, ali je določeni izdelek v resnici prijazen našemu zdravju ali ne.

Članek

Zobozdravstvo

Končno vendarle tudi pri nas skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob za ortodontijo?

»Težko leto 2020, ki ni varčevalo s hudimi preizkušnjami, je na koncu prineslo dobre novice, z napovedjo pomembne pridobitve ob vstopu v novo desetletje,« je vzhičena zobozdravnica dr. Sanda Lah Kravanja. Ministrstvo za zdravje je namreč zobozdravstveni ordinaciji v Bovcu po dolgotrajnih prizadevanjih odobrilo koncesijo in dodatni program za ortodontsko zdravljenje posoških otrok in mladostnikov na napotnico; ti so doslej tovrstno obravnavo lahko dobili le v precej oddaljenih ambulantah, bodisi v Novi Gorici bodisi v Tolminu.

Članek

Cepljenje

Za koga je cepljenje proti gripi pri osebnem zdravniku brezplačno?

Za vse starejše od 65 let, kronične bolnike, nosečnice in posameznike z izrazito povečano telesno težo, ki jih gripa najbolj ogroža, saj pri njih obstaja večja verjetnost za težji potek bolezni ali za pojav resnih zapletov zaradi gripoznega obolenja, je po novem cepljenje proti gripi brezplačno – vendar le, če se odločijo za cepljenje pri osebnem zdravniku. V ambulantah območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bodo cepljenje sicer še vedno izvajali, vendar odslej le še samoplačniško.

Članek

Cepljenje

Epidemiologi zaradi delta različice koronavirusa opozarjajo, da bo jeseni četrti val epidemije mogoče preprečiti z najmanj 60-odstotno precepljenostjo, ki je pri nas trenutno 28-odstotna

Po več kot letu in pol se življenje počasi začenja vračati v ustaljene tirnice, vendar smo še daleč od »normalnega« vsakdana, ki ga ne bo več usmerjala pandemija novega koronavirusa z novimi, vsakič bolj kužnimi sevi. Več kot tretjina Slovencev je že cepljena, vsaj s prvim odmerkom, medtem ko je oba odmerka cepiva do konca minulega tedna prejelo 592.156 posameznikov. Doslej izbira cepiva ni bila mogoča, kar je bilo za prenekaterega posameznika, ki je poglobljeno proučil razlike v odstopanjih pri kakovosti in varnosti razpoložljivih cepiv, najpomembnejši razlog za omahovanje pri končni odločitvi. V tem tednu pa se spreminja tudi to: odslej bo vsakdo lahko sam izbral, s katerim cepivom se želi zaščititi pred okužbo s SARS-CoV-2 in tako prispevati h ključnemu momentu – zadostni, najmanj 60-odstotni precepljenosti, s katero bo mogoče preprečiti nadaljnje valovanje epidemije.

Članek

Zdrava izbira

Češnje niso le izjemno okusne, v njih se skrivajo številni zdravju prijazni atributi

Češnje bodo še kar nekaj časa razveseljevale ljubitelje sadja, kajti to priljubljeno sadje je, če ni spodbujeno s kemijo, na krožnikih predvsem v maju in juniju. Takrat, ko češnje najbolj bogato obrodijo – in letos je taka letina. Da sta sadje in zelenjava zdrava in v sebi skrivata moč, ki premaga prenekatero bolezen, je znano. In kakšni točno so zdravju prijazni atributi češenj?

Članek