Dileme in zadržki, povezani z vnaprejšnjim odločanjem za darovanje organov po smrti, so v Sloveniji še vedno globoko zakoreninjeni, posledično je tudi tovrstna opredeljenost v primerjavi z drugimi starocelinskimi državami podpovprečna. Zakaj še vedno strah, skrb, nezaupanje, dvom, neodločenost? Morda tudi zaradi dosedanjih postopkov, potrebnih za opredelitev za darovanje organov post mortem. Toda odslej je na voljo še ena pot – elektronska opredelitev, za katero potrebujete računalnik, veljavno spletno digitalno potrdilo, izdano v Sloveniji, in nekaj korakov na spletnem mestu e-uprave.

Slovenija-transplant je namreč v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo in zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) želel dosedanji postopek poenostaviti, ga približati ljudem. Do zdaj je bilo opredelitev za darovanje organov po smrti mogoče zabeležiti le osebno, bodisi pri izbranem zdravniku bodisi v nekaterih lekarnah in območnih enotah Rdečega križa Slovenije.

»Vedno več je možnosti zdravljenja s presaditvijo organa, vendar umetnih organov še ni, zato je ta veja medicine – in z njo pacienti, ki bi jim lahko pomagali s transplantacijo – močno odvisna od darovalcev, od darovanih organov,« poudarja direktorica Slovenija-transplanta (ST) prim. Danica Avsec in ob tem pove, da je trenutno na čakalnem seznamu za presaditev enega ali več organov 236 bolnikov. 

Seznam čakajočih na presaditev organov

Vir: Slovenija-transplant, 22. november 2018

Tako je odslej na voljo krajša, bolj osebna pot za e-opredelitev, pri kateri je na spletnem mestu e-uprave (potrebna je prijava z digitalnim potrdilom) pri vsebinah treba izbrati podpodročje »zdravje« in znotraj tega »darovanje organov«. 

Na izbiro je dvoje: opredelitev za darovalca (»Izjavljam, da sem prostovoljni darovalec delov človeškega telesa zaradi presaditve in dovoljujem, da se jih po moji smrti odvzame in presadi drugemu človeku, ki jih nujno potrebuje zaradi zdravljenja.«) ali izjava proti darovanju (»Izjavljam, da nasprotujem darovanju delov človeškega telesa po moji smrti.«).

Po e-podpisu gre opredelitev v nacionalni register opredeljenih oseb, nakar se podatek »nevidno« zabeleži na kartici zdravstvenega zavarovanja. Zakaj »nevidno«? Tega podatka na kartici ne more videti nihče, niti osebni zdravnik – prikaže se šele skrbno izbranemu številu pooblaščenih zdravnikov takrat, ko na to mesto vpišejo uro smrti lastnika kartice.

Sicer pa je pri nas v pripravi tudi sprememba zakonodaje, ki ureja to področje. Po sprejetju novele se bo Slovenija umestila med države, kjer polnoletni državljani avtomatično postanejo darovalci organov post mortem (kot, na primer, v Belgiji, na Hrvaškem, v Franciji, Avstriji ) – razen, če se izrečejo proti tej možnosti. 

Ko oziroma če bo ta možnost uveljavljena, bo torej opredeljevanje smiselno le še pri posameznikih, ki darovanju organov po smrti nasprotujejo.

»Ne čakaj, postani darovalec,« pravijo pri Slovenija-transplantu. Logično je, da je o tako bolečih stvareh, pri katerih se človek sooči ne le s tujo, ampak tudi s svojo minljivostjo, težko razmišljati vnaprej. Pa vendar – med nami je veliko ljudi, ki živijo polno, kakovostno življenje, a le zato, ker so dobili to možnost in priložnost, da jim medicina reši življenje z darovanim organom. 

Med njimi je tudi 33-letna Tina Belej, ki je zbolela pri 22 letih. »V roku treh tednov se mi je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da ni bilo druge rešitve kot presaditev jeter. Zdaj pa sem z vami že dodatnih 11 let, ki jih sicer ne bi bilo,« pravi Tina, ki se, kot poudarja, zelo dobro in z razlogom zaveda, »da sem lahko ponosna in hvaležna, ker živim v Sloveniji, ki omogoča takšno zdravljenje«.