Bolezni dihal

Astma: prebojni dosežki in izzivi pri obravnavi, zdravljenju in obvladovanju ene najpogostejših kroničnih pljučnih bolezni

Astma. V razvitem svetu je ta bolezen pljuč postala eno izmed najpogostejših kroničnih obolenj, tudi med otroci, pri katerih, tako kot pri odraslih, stalno vnetje dihalnih poti sprožajo oziroma poslabšujejo številni alergeni, virusi pa tudi bakterije. Včasih je astma človeka ošibila, mu onemogočila normalno aktivnost in nenehno poslabševala njegovo zmogljivost, medtem ko so danes na voljo številna zdravila, ki – če oboleli prejme pravo terapijo in z njeno pomočjo bolezen obvladuje – omogočajo povsem normalno, kakovostno življenje, nemoteno ukvarjanje s fizičnimi aktivnostmi in športom.

Članek

Presejalni programi

Presejalni program za pljučnega raka bo pripomogel k več kot 20-odstotnemu zmanjšanju umrljivosti zaradi te bolezni

V sklopu presejalnih programov je prenekateremu posamezniku, prepričanemu, da je povsem zdrav, z odkritjem predrakavih sprememb ali raka v začetni fazi mogoče rešiti življenje oziroma preprečiti prestajanje kalvarije, na katero bi bil »obsojen«, če bi bolezen odkrili pozno. Da je to res, danes lahko potrdijo mnogi, ki so jim v sklopu presejalnih programov Zora, Dora ali Svit odkrili bolezenske spremembe, ki so zahtevale takojšnjo nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje – in so danes zdravi. Tovrstna možnost se obeta tudi pri raku pljuč, bolezni, ki je še vedno vse prepogosto diagnosticirana v fazi, ko ozdravitev ni več mogoča.

Članek

Presejalni programi

Mamografija rešuje življenja

Mamografija je preiskava, brezplačna, brez čakalnih vrst, pred katero pa ima marsikatera ženska zadržke. Pogosto je mogoče slišati, da je preiskava neprijetna, za nekatere boleča – a če pomislimo, da je doslej več tisoč ženskam pomagala, da so se s takojšnjim začetkom zdravljenja in s premaganjem raka na prsih, ko je bil ta še v začetni fazi, izognile hudim zapletom pri tej bolezni, ti zadržki res niso utemeljeni.

Članek

Reforma

»Ko se ne bomo več pogovarjali o tem, ali zdravstveni zavodi sploh vodijo čakalne sezname, se bomo lahko začeli pogovarjati zgolj in samo o zadovoljnem pacientu, o dobro opravljeni storitvi, o skrbi za bolnika ...«

Da zdravstvena politika že vrsto let tako ali drugače, hote ali nehote – z ohranjanjem nedopustnih razmer za delo s pacienti, okoliščin, v katerih se prostor za zagotavljanje res celovite, kakovostne in varne obravnave vse bolj oži – pospešuje privatizacijo javnega zdravstva, je znano. Danes, ko se razmere in razmerja med bolniki, zdravniki in ostalimi strokovnimi profili, zaposlenimi v zdravstvu, ter zdravstveno politiko opazno zaostrujejo, Slovensko zdravniško društvo javno svari pred nepopravljivimi posledicami tega, da zdravnik vse bolj postaja uradnik, ki mora iz meseca v mesec povečevati svojo produktivnost – predvsem na področju birokracije, kajti po njihovi oceni je »proces prišel do skrajnega roba, od koder ne bo več poti nazaj v kakovostno, dostopno in solidarno javno zdravstvo.«

Članek

Transplantacije

Transplantacije: pri presaditvah srca smo v svetovnem vrhu, pri odločanju za darovanje organov po smrti pa še vedno zelo zadržani

Transplantacije so eden od najbolj sofisticiranih načinov zdravljenja. Presaditev organa je tako rekoč zadnje upanje za človeka, ki mu začenja odpovedovati kateri od organov – ali več njih – in ki mu edino transplantacija lahko pomaga preživeti in kakovostno živeti še dolga leta. Danes to ni več utopija, ampak resničnost, tako rekoč vsakodnevna.

Članek

Revolt

Zdravstvo potaplja politika, ne zdravniki in medicinske sestre

»Ostro zavračamo namigovanja politike, da smo zdravniki odgovorni za slab javno-zdravstveni sistem in za neučinkovitost politike na tem področju v zadnjih letih in desetletjih. Sami namreč v tem sistemu že (pre)dolgo delamo prek vseh strokovnih in osebnih zmožnosti; vsak dan se z zadnjimi atomi moči borimo, da pacientom v danih razmerah zagotovimo kolikor je le mogoče dobro obravnavo – te pa prav zaradi napačne zdravstvene politike in politikov, ki ne poznajo resničnega stanja, pogosto ni več možno zagotoviti. Grozljivo je, da smo ob tem priča postopni normalizaciji neprofesionalnega obnašanja in izjav ministrov in s tem hujskanja množic proti točno določeni poklicni skupini – zdravnikom.«

Članek

Starejši

»Odlašanje z odhodom k zobozdravniku zaradi bojazni pred okužbo s COVID ni smiselno, kajti za varno obravnavo tudi najbolj ranljivih, starejših, je dobro poskrbljeno,« zagotavlja zobozdravnica prim. dr. Diana Terlević Dabić

Kako se odvija delo v zobozdravstvu, v okoliščinah, ki jih narekuje zdaj že pojemajoči drugi val epidemije? Stomatologinja prim. dr. Diana Terlević Dabić pravi, da delo v njihovi ordinaciji v zdravstvenem domu v Škofji Loki poteka nemoteno. »Držimo se protokola. Vsakega pacienta pred obiskom pokličemo, naredimo anamnezo, posredujemo navodila glede prihoda v ordinacijo. Pacienti nas potrebujejo – in v naši ambulanti kratkih stikov pri zobozdravstveni obravnavi ni. Naročamo manj pacientov, čakanja v čakalnici ni, za vsakega pacienta si vzamemo več časa kot pred epidemijo. Pravzaprav bi lahko rekla, da nam je COVID na svojevrsten način pomagal pri izboljšanju organizacije.«

Članek

Revolt

»Verjel sem, da bo politika služila narodu, ne sebi, dogaja pa se ravno obratno – in tako smo danes tam, kjer smo bili pred 30 leti«

V zdravniški sferi se je zgodila pomembna prelomnica. Konrad Kuštrin, zdravnik, specialist anesteziologije z reanimatologijo, je po sedmih polnih mandatih, strnjenih v 28 let vodenja sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, delo zdaj tudi formalno prepustil nasledniku. Že pred časom, ko je zbolel oziroma je, kot pravi, njegovemu »motorju, ki se sicer zna vrteti izjemno hitro, zmanjkalo bencina«, so njegovo poslanstvo začasno opravljali podpredsedniki sindikata. Zdaj pa tudi uradno vajeti Fidesa prevzema novoizvoljeni predsednik Damjan Polh iz izolske splošne bolnišnice, ki je s Kuštrinom tesno sodeloval že dolga leta. Kandidata za novega predsednika sindikata Fides sta bila sicer dva, a naloga, v kateri tudi v prihodnje ne bo manjkalo izzivov, je na današnji 29. letni (volilni) konferenci pripadla Damjanu Polhu, prav tako specialistu anesteziologije.

Članek

Redke bolezni

»Akcije za zbiranje denarja, ki naj bi otroku z redko boleznijo omogočile zdravljenje v tujini, so lahko zavajajoče in za bolnike tudi škodljive«

Neizmerni sta stiska in nemoč staršev, ki izvedo, da ima njihov malček redko, neozdravljivo bolezen, ki bo pomembno vplivala na njegovo življenjsko pot. Naredili bi vse, da bi pomagali svojemu otroku, hodili od Poncija do Pilata, da bi prišli do zdravila ali do zdravljenja, ki morda pri nas še ni na voljo ali pa se raziskovalna pot, ki vodi do zdravila, šele odvija. To področje medicine zajema več kot 6000 različnih redkih obolenj in je še vedno prepredeno s sivino, ki pa jo sodobna znanost z vedno novimi dognanji o kompleksnih, praviloma genskih vzrokih tovrstnih bolezenskih pečatov, počasi, a vztrajno odstranjuje. Za starše je, razumljivo, čakanje na nove možnosti zdravljenja preveč negotovo in predolgo trajajoče, v želji po otrokovi ozdravitvi ali vsaj preprečitvi napredovanja neozdravljive bolezni želijo doseči več, hitreje, učinkoviteje. Zato iščejo strokovne obete v tujini, včasih tudi s pomočjo različnih organizacij, ki spodbujajo akcije zbiranja denarja za zdravljenje v tujini. To pa je, kot opozarja predstojnik Kliničnega oddelka (KO) za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike (PK) ljubljanskega UKC prof. dr. Damjan Osredkar, vsaj v določenih primerih lahko dvorezna poteza.

Članek

Cepljenje

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam: zakaj bolnik z marfanovim sindromom, ki ima tudi kronično pljučno bolezen, ni upravičen do cepljenja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je pri nas od leta 2015 na voljo kot redno (ne pa tudi obvezno) cepljenje za otroke, sicer pa je cepljenje samoplačniško; izjema so bolniki z oslabljenim delovanjem imunskega sistema in starejši, pri katerih so okužbe lahko tudi usodne. O tem smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali pred nekaj dnevi, nakar se nam je oglasil naš bralec, bolnik z marfanovim sindromom, in izpostavil zanimivo dilemo: zakaj tovrstno cepljenje ni zagotovljeno tudi bolnikom z marfanovim sindromom, ki imajo tudi katero od diagnoz, ki predstavljajo indikacijo za cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Članek

Zdrava izbira

Je zelenjavni čips bolj zdrav od »pravega« čipsa ali ne?

Čips je zagotovo med bolj priljubljenimi prigrizki, ni pa zdrav, zato ne sme postati stalnica na jedilniku. Čips je eno od značilnih energijsko bogatih živil, ki pa je po drugi strani, z vidika hranilne vrednosti, zelo borno. V zadnjem času se na trgovskih policah poleg »pravega« čipsa, v katerem se v najboljšem primeru najde celo nekaj pravega krompirja, pojavlja tudi zelenjavni čips. Je ta bolj zdrav?

Članek

Zdrava izbira

Aplikacijo 'Veš, kaj ješ?' in njeno nadgradnjo 'Veš, kaj piješ?' uporablja že več kot 150.000 Slovencev, saj jim ta na preprost način omogoča bistveno kakovostnejšo izbiro živil

Poznate aplikacijo 'Veš, kaj ješ?'?, ste morda med več kot 150.000 Slovenci, ki so si ta uporabni pripomoček že namestili na pametni telefon in jo s pridom uporabljate? Ste se seznanili tudi z njeno nadgradnjo 'Veš, kaj piješ?', katere nastanek so spodbudili prav uporabniki aplikacije? Aktualna nadgradnja zagotavlja tudi informacije o hranilni oziroma energijski vrednosti alkoholnih pijač – podatke, ki na embalaži izdelkov praviloma niso navedeni, saj je po naši zakonodaji obvezna le navedba o vsebovanem deležu alkohola. Zanimalo nas je, kako se je v praksi »prijela« junijska nadgradnja interaktivnega pripomočka za vsakdanjo uporabo, ki so ga pripravili strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Instituta Jožef Stefan (IJS) v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ki omogoča preverjanje energijske vrednosti za več kot 2700 alkoholnih pijač.

Članek

Transplantacije

14-letnici s cistično fibrozo presadili pljuča in ji podarili novo življenje

V Sloveniji je program presaditev pljuč (ponovno) začel z delovanjem pred dvema letoma, simbolično uverturo je predstavljal kompleksni poseg, v sklopu katerega so pacientki uspešno presadili obe pljučni krili. Osmega avgusta letos (v noči s petka na soboto) pa se je zgodila nova prelomnica: med devet ur trajajočo operacijo so 14-letnemu dekletu s cistično fibrozo obolela pljuča zamenjali z zdravimi; v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je bila to prva presaditev pljuč pri otroku. Deklica je z novimi pljuči samostojno lahko zadihala že drugi dan po transplantaciji in danes, ko so o tem posegu prvič javno spregovorili, je njeno počutje odlično.

Članek

Podhranjenost

Vsak četrti pacient, ki pride v bolnišnico, je podhranjen, podobno je v domovih za starejše – ukrepanje je več kot nujno!

Med bolniki, ki pridejo na posvet, pregled ali po pomoč k osebnemu zdravniku, je kar do 15 odstotkov podhranjenih, pa tega ne vedo. V socialno-varstvenih zavodih in domovih za starejše je prevalenca podhranjenosti še večja, giblje se od 25 pa do 60 odstotkov, medtem ko pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, delež podhranjenih znaša od 35 do 65 odstotkov. V domovih za starejše je ta resni problem, ki lahko izrazito vpliva na izid zdravljenja, tabula rasa, tako rekoč neprepoznan, skrb vzbujajoče pa je tudi stanje v osnovnem zdravstvu, kjer zdravniki nimajo niti dovolj časa niti zadosti usmerjenega znanja za ustrezno in pravočasno ukrepanje. Toda na obzorju so spodbudne spremembe.

Članek

Zobozdravstvo

Krunoslav Pavlović: »Pravzaprav je aktualno vprašanje, ali ljudje v resnici vedo, kaj jim zdravstveno zavarovanje danes sploh še zagotavlja«

Odbor za zobozdravstvo, ki ga v sklopu Zdravniške zbornice Slovenije vodi Krunoslav Pavlović, je v zadnjih mesecih zelo aktiven. Predstavniki različnih vej dejavnosti, ki se ukvarja z zdravjem zob in ustne votline, pospešeno opozarjajo na sistemske anomalije, zaradi katerih so pacienti nemalokrat prepričani, da njihov zobozdravnik namerno odlaša s terapijo, ki jo nujno potrebujejo in ki bi vrnila nasmeh na njihov obraz.

Intervju

Kajenje

Tobačna industrija mora vsakega umrlega kadilca nadomestiti z najmanj enim novim, čim mlajšim

Mladost je, vsaj z vidika tobačne industrije, najidealnejše obdobje, da nekdo postane zasvojen s tobakom – tako so tudi marketinški ukrepi tobačne industrije vse bolj usmerjeni v mlade, zdrave ljudi, s ciljem, da bi ti postali dolgoletni potrošniki tobačnih izdelkov. Zato ima današnji svetovni dan brez tobaka pomenljivo sporočilo: »Zaščitimo mlade pred manipulacijo industrije. Preprečimo rabo tobaka in nikotina med mladimi.«

Članek

Organizacija

Na urgenci ljubljanskega UKC, kjer se čakanje lahko razpotegne tudi na 12 ur, bodo bolniki v prihodnje čakali še dlje – primer, ki potrjuje, kako zelo nujna je reorganizacija zdravstvenega sistema

Problem, na katerega sta danes v imenu ljubljanskega UKC in delovanja tamkajšnjih urgentnih enot oziroma ambulant opozorila vodja Internistične prve pomoči (IPP) dr. Hugon Možina in predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, ima dolgo brado, ki pa se je v zadnjem obdobju tako zapletla, da je preprosto ni več mogoče razvozlati, vsaj ne na ravni izvajalcev. Zataknilo se je predvsem na račun financiranja, zaradi česar je Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana s septembrom spremenil način dela v sklopu splošne nujne medicinske pomoči (SNMP), od koder bodo bolnike z večjo ogroženostjo triažno takoj preusmerili v urgentne ambulante UKC. Tam bodo bolnike z najnujnejšimi stanji obravnavali takoj, medtem ko bodo tisti z manj urgentnimi, a še vedno nujnimi težavami, na strokovno pomoč morali počakati. To čakanje pa se je že doslej lahko razpotegnilo tudi na 12 ur.

Članek

Ukrepi

Igor Muževič: »Če je treba izbirati med življenji bolnikov in koalicijsko pogodbo, se politika vedno raje odloči za koalicijsko pogodbo«

Slovensko zdravstvo se spopada z resnimi problemi, ki jih v končni fazi občutijo predvsem bolniki. Zdravniki splošne oziroma družinske medicine iz kranjskega zdravstvenega doma, ki jim je pred pol leta prekipelo zaradi sistemskih anomalij pa tudi zavoljo administrativne preobremenjenosti, saj se jim je ta v vse večji meri zajedala v čas za paciente, so z odpovedmi opozorili na nedopustno dogajanje in zahtevali konkretno ukrepanje politike ter plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Neverjetno pa je, da so zaradi tega dejanja, ki ni imelo nič skupnega z zahtevami po boljšem plačilu ali z načrtovanjem privatizacije, postali tarča cunamija žaljivih komentarjev in odzivov iz neusahljivega vira spletne kloake, v kateri si duška dajejo posamezniki, ki jim pravzaprav niti ni mar, kaj je res in kaj ne. In kakšna je v tej zgodbi resnica?

Intervju

Starejši

»Zaradi preležanin prihaja do sepse in posledično tudi do smrti!« opozarja vodstvo Srebrne niti na razmere med epidemijo v nekaterih domovih za starejše

»Za socialne stike v domovih za starejše še vedno ni ustrezno poskrbljeno, prav tako ne za obiske svojcev. Posledice socialne izolacije, pomanjkanja kadra in neustrezne, samo osnovne oskrbe varovancev pa so resnično skrb vzbujajoče, saj zaradi preležanin prihaja do sepse in posledično tudi do smrti,« je v sinočnjem pozivu k takojšnjemu ukrepanju opozorila predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden.

Članek

Ukrepi

Gorazd Kalan o otroški srčni kirurgiji: »Izničen je še tisti minimalni standard, ki smo ga z muko vzdrževali«

Kako nekdo, ki je bil dolga leta aktivno vpet v program otroške srčne kirurgije in bil tako neposredno seznanjen z vsemi odstopanji od strokovnosti in varnosti v sklopu te sicer izjemno sofisticirane dejavnosti ter bil med tistimi zdravniki, ki so se zaradi anomalij sklicevali na ugovor vesti, ko zdravljenje ni bilo več varno, danes vidi ta program? Program, za katerega vodstvo UKC Ljubljana zatrjuje, da je zdaj kakovosten in varen, da so odstopanja od strokovnih standardov sanirana in da ni nikakršnega razloga za skrb glede varnosti zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, s čimer se je strinjal tudi minister za zdravje Samo Fakin, ko je odločil, da ta program ostane v sklopu ljubljanskega UKC. Kaj pravi mag. Gorazd Kalan, zdravnik, ki je bil od maja do decembra 2017 tudi vodja Centra za kirurško zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami – dokler vlada ni razrešila tedanjega vodstva UKC in sprejela sklepa o ustanovitvi NIOSB, ki ga danes ni več?

Intervju