Iskalnik

Iskalnik

Otroška srčna kirurgija

Brane Dobnikar: »V tem trenutku je nemogoče napovedati, kdaj bo inštitut za otroške srčne bolezni začel z delovanjem«

Brane Dobnikar je v ponedeljek, 18. junija, od prejšnje v. d. direktorice Aleksandre Stjepanović Vračar, ki je Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni približno pol leta vodila tako rekoč v komunikacijski osami, uradno prevzel vodenje inštituta v nastajanju. Ta bo, ko bo zaživel v celoti, na najvišji možni strokovni ravni skrbel za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Vendar za zdaj še ni jasno, kdaj bo inštitut dobil nujno potrebne kadrovske okrepitve, ki bodo omogočile kakovostno in varno zdravljenje srčkov – po zadnjih napovedih naj bi se to zgodilo v začetku julija, vendar se zdaj ta časovnica zamika proti avgustu ali celo septembru.

Otroška srčna kirurgija

UKC Ljubljana pred ukinitvijo programa otroške srčne kirurgije?

Pred tednom dni je v javnosti odjeknila novica, da Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana zapuščajo še trije zdravniki, specialisti pediatrične kardiologije. Obstoj programa otroške srčne kirurgije, ki se mu temelji majejo že dolgo, tako postaja še bolj vprašljiv. Ga bodo morali ukiniti pred 1. julijem, ko naj bi začel delovati novi Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni? Glede na kadrovsko nedopustno zdesetkano multidisciplinarno ekipo, ki mora skrbeti za kakovostno in varno zdravljenje malih bolnikov in je pri tem močno odvisna od pomoči kolegov iz tujine, se tak razplet na žalost zdi zelo verjeten. Kako se bo torej v prihodnje pri nas odvijalo zdravljenje otrok s prirojeno srčno motnjo?

Ukrepi

Napotnica da ali ne, je to sploh vprašanje?

Napotnica je dokument, s katerim zdravnik pacienta pošlje na pregled ali na zdravljenje in tako pooblastila za ugotavljanje ali za zdravljenje bolezni prenese na kolega, ki dela na isti ali višji ravni zdravstvene dejavnosti – na primarnem, sekundarnem ali terciarnem nivoju. V Sloveniji pa je z napotnicami v zadnjem času križ, zlasti po ukrepu, s katerim vlada želi zmanjšati število nepotrebnih, neupravičeno napisanih napotnic, ki da dodatno obremenjujejo že tako ali tako preobremenjeni sistem, v katerem se čakalne dobe nezadržno podaljšujejo. Kakšne bodo posledice takega ukrepanja za sistem in v njem zaposlene, zlasti za zdravnike, predvsem pa – kako bodo to v prihodnje občutili pacienti?

Presejalni programi

Rak na prsih – diagnoza, ki so jo v desetih letih v sklopu Dore postavili več kot 2000 »zdravim« ženskam

Rak na prsih je najpogostejši rak, ki prizadene Slovenke. Če ga odkrijejo v zgodnji fazi, je ozdravljiv – seveda pa je odkrivanje (pred)rakavih sprememb, ko te še niso opazne, pogojeno s preiskavo. Z mamografijo, ki mora biti opravljena v skladu z zelo strogimi zahtevami glede kakovosti, varnosti in zanesljivosti; ta je od letos dalje dostopna po vsej Sloveniji, v sklopu nacionalnega presejalnega programa Dora, ki zagotavlja vrhunsko strokovnost in tudi takojšnje zdravljenje, kadar je to potrebno. Dora obeležuje 10-letnico delovanja.

Cepljenje

Cepljenje rešuje življenja, vse ostalo je fama

Pred natanko sto leti je španski virus H1N1 vzel 20 milijonov življenj – umrlo je desetkrat toliko ljudi, kot je danes prebivalcev Slovenije. Takrat cepljenja še ni bilo, ljudje pa bi za to možnost, ki bi pomagala ohraniti številna življenja, dali vse. In kako je danes, ko tovrstna kakovostna in varna zaščita obstaja, spomin na hude bolezni pa je prav zaradi dobrih učinkov cepljenja zbledel?

Civilna družba

Danijel Bešič Loredan: »Do ponedeljka bomo sporočili, če bomo kandidirali na volitvah«

Za današnje popoldne napovedani shod za boljše zdravstvo je pospremila deževna napoved. Nič kaj spodbudna, pravzaprav; zdelo se je, kot bi vlekli simbolično vzporednico z razmerami v našem zdravstvu, ki jim že sicer nemilo usodo v zadnjem času izdatno krojijo še aktualne zakonodajne spremembe. Kljub vsemu (in prav zato) smo prišli, na ploščad, ujeto med TR3 in parlamentarni hram.