Ukrepi

Odisejada reševanja otroške srčne kirurgije se končuje – ali pa začenja, odvisno od zornega kota

Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, deloval bo kot doslej – pod okriljem UKC Ljubljana, v sklopu Centra za otroške srčne bolezni, ki ga bo treba ponovno ustanoviti, medtem ko Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) po slabem letu dni zapira svoja vrata, ki jih v resnici ni niti še odprl. Po novem bo slovenska medicina v sklopu novoustanovljenega centra sodelovala tako s češkimi kirurgi iz centra Motol kot tudi s hrvaškimi in najverjetneje še z bosanskimi kolegi. O tem je tekla beseda na današnjem zaključnem sestanku, ki so se ga pri ministru za zdravje Samu Fakinu udeležili v imenu UKC Ljubljana generalni direktor Aleš Šabeder in strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, iz NIOSB pa vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar.

Članek

Skrb za čisto okolje

Izpusti tovarn so »v dopustnih mejah«, ljudje pa zbolevajo in umirajo

Uroš Macerl, priznani okoljski aktivist (Eko krog), sicer ekološki kmetovalec, je lani dobil najbolj prestižno okoljsko nagrado za Evropo (Goldmanova okoljska nagrada), ki jo vsako leto prejme po en nominiranec z ene celine. Razlog? Skupaj s somišljeniki je v dolgoletnem boju s cementarno Lafarge dosegel, da je ta ostala brez okoljevarstvenega dovoljenja, prisiljena je bila prenehati s sežiganjem odpadkov, z ogrožanjem zasavskega okolja in z uničevanjem zdravja tamkajšnjih prebivalcev. A podobnih zgodb o tem, kako izpusti tovarn, ki so »v dopustnih mejah«, uničujejo zdravje slovenstva in prezgodaj ugasnejo številna življenja, je še veliko.

Članek

Transplantacije

Darovanje organov post mortem – odslej vnaprejšnja opredelitev možna tudi po elektronski poti

Za bolnika, pri katerem je prišlo do odpovedi katerega izmed organov, je še v ne tako zelo davni preteklosti to pomenilo konec življenja. Danes je drugače, kajti sodobna medicina zna potem, ko so vse ostale možnosti zdravljenja izčrpane, obolelega rešiti s presaditvijo organa. In slovenska medicina je v tem res dobra. Zatakne pa se takrat, ko se z operacijo mudi, vendar ni ustreznega organa, ki bi obolelemu omogočil nadaljnje življenje. Zato Slovenija-transplant že dolga leta sodeluje z Eurotransplantom, zato pozivi k altruizmu – vnaprejšnji opredelitvi za darovanje organov post mortem, s čimer človek potem, ko njegovo srce že preneha utripati, lahko reši življenje ne enemu, ampak več ljudem. Zdaj je to izjavo mogoče izpolniti tudi po elektronski poti.

Članek

Skrb za čisto okolje

Evropski teden zmanjševanja odpadkov – s plastiko, zdravili in drugimi nevarnimi odpadki proč od narave!

Danes se je začel evropski teden zmanjševanja odpadkov. Simbolično dogajanje, ki ga bodo zaznamovale številne prireditve, je v resnici opomnik, da bi vsi skupaj in vsak posebej morali korenito ukrepati v skrbi za boljši skupni jutri – nas, naših otrok in prihodnjih rodov. Zato, da se bodo tudi ti lahko na tem planetu naužili lepote, ki nas obdaja tako rekoč na vsakem koraku. Razen tam, seveda, kjer brezbrižno odvrženi odpadki že zdaj povzročajo težko popravljivo škodo v vodnih virih, v okoljih, kjer iz tovarniških ali proizvodnih objektov pronica v zemljo in v bližnje vode ali se vije v zrak nesnaga.

Članek

Ukrepi

Program otroške srčne kirurgije: odločitev bo padla sredi decembra

Program otroške srčne kirurgije, ki deluje v sklopu UKC Ljubljana in za katerega je kazalo, da se po popolnem kadrovskem razpadu preprosto ne bo več mogel pobrati, v tem trenutku deluje. Vodstvo UKC zagotavlja, da se razmere opazno izboljšujejo, najsi gre za kadrovsko pokritje tega izjemno sofisticiranega programa ali za odnose med zaposlenimi, ki da so neprimerljivo boljši kot v preteklosti. Toda minister za zdravje bo odločitev o nadaljnjem delovanju programa, ki je še vedno, vsaj na simbolični ravni, razpeto med dvema nosilcema, ljubljanskim UKC in Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), sprejel šele čez mesec dni. Do takrat pa ga, tudi zaradi današnjih obljub, izrečenih na nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, čaka veliko dela.

Članek

Zobozdravstvo

Krunoslav Pavlović: »Pravzaprav je aktualno vprašanje, ali ljudje v resnici vedo, kaj jim zdravstveno zavarovanje danes sploh še zagotavlja«

Odbor za zobozdravstvo, ki ga v sklopu Zdravniške zbornice Slovenije vodi Krunoslav Pavlović, je v zadnjih mesecih zelo aktiven. Predstavniki različnih vej dejavnosti, ki se ukvarja z zdravjem zob in ustne votline, pospešeno opozarjajo na sistemske anomalije, zaradi katerih so pacienti nemalokrat prepričani, da njihov zobozdravnik namerno odlaša s terapijo, ki jo nujno potrebujejo in ki bi vrnila nasmeh na njihov obraz.

Intervju

Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen – neizmerno in neizmerjeno breme, ki po nepotrebnem ugaša življenja

Sladkorna bolezen je danes najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, njeno breme pa je neizmerno in predvsem – še vedno – v veliki meri neizmerjeno. Kar polovica obolelih namreč sploh nima postavljene diagnoze in posledično ne ukrepa, saj se svoje bolezni, ki še ne kaže znakov, ne zaveda. Po drugi strani pa je znan podatek, da je pri diabetiku tipa 2 verjetnost, da bo umrl zaradi možganske ali srčne kapi, kar od 2- do 6-krat večja kot pri nekom, ki te bolezni nima, kajti srčno-žilne bolezni se pri sladkornem bolniku lahko pojavijo tudi 15 let prej, kot pri nekom, ki te bolezni nima.

Članek

Inovacije

Jabolko navdiha za Uroša Golobiča Ahčana in Vojka Didanoviča

Predsednik države Borut Pahor je danes sprejel prof. dr. Uroša Ahčana in prim. Vojka Didanoviča in jima za inovativno metodo popolne rekonstrukcije nosu, ki tudi na svetovni ravni postavlja nove mejnike v rekonstrukcijski kirurgiji obraza, izročil simbolično nagrado oziroma priznanje – jabolko navdiha.

Članek

Ukrepi

Kako do več denarja za preventivo? Z dokazi!

O tem, kako zdravstvo bolje povezati s finančnim resorjem, so razpravljali tudi udeleženci nedavne konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), ki se je v dobrih dveh desetletjih na mednarodnem zdravstveno-političnem podiju uveljavila kot učinkovita, sistematična in odmevna valilnica idej, temelječih na dobrih praksah in usmerjenih v skrb za boljše zdravje prebivalcev stare celine. Marsikatera zamisel, premlevana na gasteinskih debatnih forumih, danes živi in se udejanja na ravni EU. Izzivov pa, kot kaže, še dolgo ne bo zmanjkalo; med njimi zagotovo izstopa vzpostavljanje ustrezn(ejš)ega odnosa med zdravstvenim in finančnim resorjem. Kako torej v prihodnje do več denarja za preventivo? Z dokazi!

Članek

Zdravila

Bo ZZZS breme vrtoglavih stroškov za inovativna zdravila in terapije, ki obolelim prinašajo novo upanje, delil s proizvajalci zdravil?

Slovenija nikakor ni edina država, ki se spopada s težavami zaradi izjemnega napredka znanosti in posledično večjimi zmožnostmi sodobne medicine pri vračanju zdravja in reševanju ter podaljševanju življenj. Nekdaj usodna obolenja so postala kronična, življenje z njimi človeka zlepa ne obsodi več na vegetiranje med štirimi stenami, ampak mu omogoča aktivno, kakovostno bivanje, primerljivo s tistim pred postavitvijo diagnoze – ali celo še boljše. Nove terapije, ki jih omogočajo najnovejša, tako imenovana inovativna, tarčna oziroma biološka zdravila, pa so dvorezen meč – povečujejo razkorak med finančno zmogljivostjo sistema in možnostmi, ki so na voljo, vendar jih ni mogoče finančno pokriti. Kako premostiti to resno težavo, kako omogočiti, da bodo tudi v prihodnje na voljo najboljše, najsodobnejše terapije?

Članek

Duševno zdravje

Jožica Maučec Zakotnik: »Slovenija je končno dočakala revolucijo v skrbi za boljše duševno zdravje«

Desetletna stagnacija na področju duševnega zdravja je, poleg bolezni in njenih posledic, v življenjskem vsakdanu obolelih in njihovih bližnjih pustila tako rekoč neizbrisne posledice. Na tem področju je namreč pri nas doslej vladal precejšen nered, predvsem zaradi slabe dostopnosti do storitev in pomanjkanja strokovnjakov, zlasti pedopsihiatrov in kliničnih psihologov. Vendar se zdaj stvari, kot je videti, vendarle spreminjajo. Pospešeno. Jožica Maučec Zakotnik je lani, ko je bila še državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, prevzela pobudo in z razširjeno strokovno ekipo v slabih treh mesecih pripravila dokument, ki se prej ni in ni premaknil z nulte točke – in dosegla njegovo sprejetje.

Intervju

Inovacije

Rekonstrukcija nosu na podlahti s pomočjo 3D modela – slovenska inovacija je pacientki po amputaciji nosu zaradi kožnega raka omogočila novo življenje

Invazivni kožni rak. Diagnoza, zaradi katere je bila amputacija nosu neizogibna, je mladi, aktivni ženski postavila življenje na glavo. Dobila je estetsko protezo, vendar življenje preprosto ni moglo biti več enako. Kaj narediti? Implantacija darovanega organa ni prišla v poštev, ker bi se zaradi obveznega jemanja imunosupresivnih zdravil, ki preprečujejo, da bi organizem zavrnil »tujek«, maligna bolezen lahko ponovila. Ekipa ljubljanskega UKC s prof. dr. Urošem Golobičem Ahčanom na čelu je našla rešitev: popolna rekonstrukcija nosu na podlahti s pomočjo tridimenzionalnega modela, nakar so novi nos, ko je bil oživčen in ožiljen, prenesli na obraz.

Članek

Hematologija

Bodo hematološki bolniki kmalu na varn(ejš)i strani?

Hematološki bolniki, ki imajo v času zdravljenja že sicer oslabljen imunski sistem in jih ogroža vsaka, še tako blaga okužba, so takrat, ko potrebujejo ambulantni pregled ali zdravljenje v dnevni bolnišnici v prostorih poliklinike ljubljanskega UKC, še dodatno ogroženi – zaradi povsem neustreznih prostorov. Na ta problem smo opozorili že spomladi, zdaj smo preverili, ali, če sploh, se okoliščine, ki so vse prej kot optimalne – tako kar se tiče zdravnikov in ostalega osebja kot tudi ali predvsem bolnikov s krvnimi obolenji –, kaj izboljšujejo.

Članek

Preventiva

Rožnati oktober – boljša ozaveščenost, več preventive, zgodnejše odkrivanje raka na prsih

Vsak dan nekje v Sloveniji tri ženske izvedo, da so zbolele za rakom na prsih. Sleherni dan ena od njih umre zaradi posledic tega obolenja, ki je sicer, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ozdravljivo. To žalostno statistiko bi bilo mogoče spremeniti, breme te bolezni zmanjšati in tako prihraniti veliko težkih preizkušenj tako obolelim kot njihovim družinam. Vendar te možnosti še vedno niso splošno znane, še manj dosledno udejanjane – zato rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk.

Članek

Ukrepi

Samo Fakin: »Tisti, ki jim zdajšnji sistem ustreza, si ne želijo sprememb – a do teh bo moralo priti, pospešeno!«

Da Samo Fakin delovanje zdravstvenega sistema pozna v najbolj filigranskih podrobnostih, je jasno. Prav tako ni dvoma o tem, da ne bi bil vešč pogovarjanj in dogovarjanj z vsemi glavnimi akterji v zdravstveni sferi, katerih interesi se med seboj precej razhajajo, niso pa nezdružljivi. Povsem umestno pa je vprašanje, ali mu bo, ko bo za naslednja štiri leta prevzel vodenje izjemno kompleksnega, ranljivega in tudi že močno ranjenega zdravstvenega sistema, recepte, ki jih vidi kot najboljše, tudi v resnici uspelo udejanjiti.

Intervju

Redke bolezni

Redke bolezni – na podlagi kapljice novorojenčkove krvi doslej lahko odkrili le dve, odslej jih bodo lahko 20!

Redke bolezni. Že njihovo poimenovanje pove, da še vedno niso dobro (pre)poznane. Obstaja jih blizu 8000, med njimi je večina (80 odstotkov) genskega izvora, v glavnem prizadenejo otroke (v 75 odstotkih), medicina pa za zdaj pozna zdravila le za približno pet odstotkov tovrstnih obolenj. Pri nas so doslej novorojenčkom kmalu po rojstvu z analizo kapljice krvi lahko odkrili dve redki bolezni (fenilketonurijo in hipertirozo), zdaj pa se nabor obolenj, ki jih bo mogoče odkriti že v začetku življenja, povečuje za desetkrat. Zakaj je to tako pomembno?

Članek

Ukrepi

Samo Fakin, minister za zdravje?

Bo Samo Fakin novi minister za zdravje? Samo Fakin je zdravnik, ki je našel izziv v menedžmentu. In v tem se brusi že dolga leta – iz celjske splošne bolnišnice, kjer je bil direktor, je prišel na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za generalnega direktorja, od tam v Thermano v Laškem, kjer je bil predsednik uprave, nakar je pred kratkim odšel na svoje, a se še vedno giblje v menedžersko-svetovalnih vodah. In zdaj, v sklopu nove vlade, se je pokazalo, da utegne postati minister za zdravje.

Članek

Ukrepi

35 milijonov evrov za paciente, ki predolgo čakajo – poslanci za, z izjemo SDS in Levice, ki je glasovanje »zamudila«

Poslanci so bili pri današnjem odločanju o spremembi odloka, po katerem bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) lahko še v tem letu 35 milijonov evrov namenil izrecno za skrajšanje najbolj nedopustno dolgih čakalnih dob, izjemno ekspeditivni. Argumentacije predstavnikov poslanskih skupin so bile strnjene, domišljene, premišljene. Če bi presojali po uvodnih napovedih, je bila proti sprejetju rešitve, s katero se denar vrača tistim, ki so ga prispevali, torej zavarovancem, edino poslanska skupina SDS. Vendar je na izredni seji, na kateri so se poslanci uvodoma posvetili odločanju o 35 milijonih evrov, namenjenih izboljševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev, prišlo do zanimivega preobrata. Zanj je poskrbela Levica.

Članek

Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Marija Pfeifer razgrinja večinoma preslišano in prezrto plat medalje v povezavi z otroško srčno kirurgijo

»Zavajajoče izjave, pri čemer imam v mislih predvsem ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, češ da je na pediatriji vse narobe in katastrofalno, so bile neodgovorne, škodljive za UKC, za pediatrično kliniko, predvsem in najbolj pa za starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami – ker so bile povsem neutemeljene,« je v pogovoru za zdravstveni portal povedala prof. dr. Marija Pfeifer, ki se je sicer v začetku letošnjega leta upokojila, zaradi omenjenih očitkov pa so jo želeli z mesta strokovne direktorice UKC Ljubljana predčasno razrešiti. O tem se je zdaj odločila podrobno spregovoriti – tudi zato, da bodo aktualne okoliščine, ki spremljajo reševanje otroške srčne kirurgije, osvetljene še z drugega zornega kota.

Članek

Otroška srčna kirurgija

Inštitut NIOSB je danes odpoklical vse kirurge, ki naj bi pomagali pri zdravljenju srčkov

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni NIOSB je danes dopoldne sporočil, da je odpovedal vse že dogovorjene prihode vrhunsko usposobljenih tujih kirurgov v Ljubljano, kjer naj bi do celovite vzpostavitve inštituta ljubljanskemu UKC pomagali pri vzdrževanju programa otroške srčne kirurgije.

Članek