Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Rožnati oktober – boljša ozaveščenost, več preventive, zgodnejše odkrivanje raka na prsih

Rožnati oktober – boljša ozaveščenost, več preventive, zgodnejše odkrivanje raka na prsih

Vsak dan nekje v Sloveniji tri ženske izvedo, da so zbolele za rakom na prsih. Sleherni dan ena od njih umre zaradi posledic tega obolenja, ki je sicer, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ozdravljivo. To žalostno statistiko bi bilo mogoče spremeniti, breme te bolezni zmanjšati in tako prihraniti veliko težkih preizkušenj tako obolelim kot njihovim družinam. Vendar te možnosti še vedno niso splošno znane, še manj dosledno udejanjane – zato rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk.

Rožnati oktober – boljša ozaveščenost, več preventive, zgodnejše odkrivanje raka na prsih
Rožnata pentlja je simbol boja proti raku na prsih. Foto: Diana Zajec

Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna je danes pripravilo povedni uvod v rožnati oktober, mesec, ki je zdaj že tradicionalno posvečen ozaveščanju o preventivi, kurativi, rehabilitaciji in psihološki podpori pri raku na prsih, najpogostejšem raku pri ženskah, ki pa ne prizanese niti moškim, saj (sicer resda le v enoodstotnem deležu) prav tako zbolevajo za tem rakom. To diagnozo postavijo približno desetim moškim na leto, medtem ko v Sloveniji za rakom dojk vsako leto zboli več kot 1300 žensk.

Breme te bolezni je veliko, resno in težko, boleče – zlasti v primerih, ko je diagnoza postavljena pozno, prepozno za uspešno in čim manj invazivno zdravljenje.

Kako torej izboljšati to statistiko, kako poskrbeti tako za boljše zdravje kot za zgodnejše odkrivanje bolezni, kadar nastanka obolenja ni mogoče preprečiti?

Kar 30 do 50 odstotkov vseh primerov raka bi bilo mogoče preprečiti

Slovensko združenje Europa Donna (ED) že pregovorno opozarja, da je vsakdo med nami (najprej in predvsem) sam odgovoren za svoje zdravje. Navsezadnje znanstvena dognanja potrjujejo, analitično, primerjalno in izkustveno, da bi bilo kar 30 do 50 odstotkov vseh primerov raka mogoče preprečiti z zdravim življenjem – z rednim gibanjem, zdravo in uravnoteženo prehrano, z vzdrževanjem priporočene telesne teže, s pozitivno naravnanostjo.

Pri raku dojk pa je poleg omenjenega pomembno tudi samopregledovanje, ki prav tako lahko – dokazano – pripomore k zgodnjemu odkrivanju bolezni in pravočasnemu ukrepanju. 

Pri raku dojk je pomembno samopregledovanje, ki lahko – dokazano – pripomore k zgodnjemu odkrivanju bolezni in pravočasnemu ukrepanju. 

Dr. Tanja Španić, predsednica ED, je tudi sama prestala to preizkušnjo, ki je ne skriva v sebi, ampak je o njej vedno pripravljena odprto spregovoriti. 

Ko je bila stara 27 let, so jo že operirali, po postavitvi diagnoze duktalni invazivni karcinom, v katerega se je spremenil prvotno zatipani fibrom, ki ga je kot zatrdlino v dojki odkrila sama. Po naravi optimistka, ki ne mara pomilovanja, se je včlanila v sekcijo deklet in mladih žensk, ki jih je prizadel rak – in kasneje prevzela vodenje združenja, ki je v slovenskem prostoru (prej pod dolgoletnim vodstvom prim. Mojce Senčar) naredil pomembne premike v ukinjanju tabujev, med katere je donedavnega spadal tudi odkrit pogovor o raku.

Dr. Tanja Španić, predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, je tudi sama prestala to preizkušnjo, ki je ne skriva v sebi, ampak je o njej vedno pripravljena odprto spregovoriti.

Kronične nenalezljive bolezni ali rak – dejavniki tveganja so enaki

Rade Pribaković Brinovec, vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), opozarja, da so dejavniki tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni in za nastanek raka pravzaprav enaki, kajti tudi »zdrav življenjski slog je en sam«. 

Dejavniki tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni in za nastanek raka so enaki.

 

Po njegovem prepričanju velja slediti priporočilom evropskega kodeksa proti raku, ključnim nasvetom o ohranjanju in krepitvi zdravja, pri katerih velja izpostaviti dojenje, ki pomaga preprečevati nastanek raka na prsih, zaščito pred kancerogeni v delovnem okolju, preverjanje izpostavljenosti radonu v domačem okolju, nekajenje, omejevanje uživanja alkohola, zdravo prehranjevanje, redno telesno dejavnost, izogibanje soncu in solariju, cepljenje proti hepatitisu B, ki povzroča raka jeter in humanemu papiloma virusu (HPV), ki povzroča nastanek raka materničnega vratu.

»Mogoče v teh priporočilih manjka še krepitev duševnega zdravja, kajti izpostavljenost stresu je pomemben dejavnik tveganja za zbolevanje. Predvsem pa menim, da bi vsi odrasli po 30. letu starosti morali izkoristiti pravico do preventivnega pregleda enkrat na pet let, ki ga lahko brezplačno opravi vsak, ki ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje – v zdravstvenem domu, v ambulanti zdravnika družinske medicine,« poudarja Rade Pribaković Brinovec.

Priporočila

»Mogoče v teh priporočilih manjka še krepitev duševnega zdravja, kajti izpostavljenost stresu je pomemben dejavnik tveganja za zbolevanje.

Predvsem pa menim, da bi vsi odrasli po 30. letu starosti morali izkoristiti pravico do preventivnega pregleda enkrat na pet let, ki ga lahko brezplačno opravi vsak, ki ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje – v zdravstvenem domu, v ambulanti zdravnika družinske medicine.«

Rade Pribaković Brinovec, NIJZ

Po zaslugi programa Dora se bo umrljivost zaradi raka dojk zmanjšala do 30 odstotkov

Mag. Maksimiljan Kadivec, vodja presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka dojk Dora, v katerem na dve leti brezplačno opravijo mamografijo ženskam med 50. in 69. letom starosti, v sklopu rožnatega oktobra izpostavlja vse prednosti takšnega programa, s kakršnim se lahko pohvalijo le redke države. Program Dora od letošnjega aprila »pokriva« celotno Slovenijo, cilj pa je 25- do 30-odstotno zmanjšanje umrljivosti zaradi raka na prsih.

Ob tem mag. Kadivec še pove: »Pri tem programu smo izpustili splošnega zdravnika in s tem skrajšali čas do diagnoze in zdravljenja. Za obravnavo v sklopu Dore namreč ženska potrebuje le kartico zdravstvenega zavarovanja, stroškov ni; za preiskavo določimo uro, čakanja ni, v dveh do treh dneh je že narejen izvid. V roku dveh tednov se, če je izvid pozitiven in so potrebne nadaljnje preiskave, odvrtijo vsi postopki – to je nekaj, kar je sicer v našem zdravstvu (na splošno) nemogoče.« 

Program je po Kadivčevem prepričanju res kakovosten. »Odkrijemo vse več majhnih rakov, ki so skoraj 100-odstotno ozdravljivi – seveda pa je treba vedeti, da v medicini ni nič stoodstotnega.« 

V sklopu Dore zdaj odkrijejo vse več majhnih rakov, ki so skoraj 100-odstotno ozdravljivi.

Dora

 



Udeleženci srečanja z novinarji ob začetku rožnatega oktobra (z leve proti desni): Slavka Brajović Hajdenkumer (moderatorka), Rade Pribaković Brinovec (NIJZ), Tanja Španić (ED), Maksimiljan Kadivec (Dora).

Udeleženci novinarske konference

Zdrav življenjski slog in programi za zgodnje odkrivanje raka Zora, Dora in Svit

Preventiva pomaga pri ohranjanju zdravja in preprečevanju bolezni, dokazano, najsi gre za (čim bolj zdrav) življenjski slog ali za udeležbo v presejalnih programih. 

Kakšne pa so vaše izkušnje na tem področju? 

Komentirajte na naši facebook strani.

Najbolj brano