Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Igor D. Gregorič o programu otroške srčne kirurgije: »To je bila edina in najboljša rešitev!«

Program otroške srčne kirurgije, ki so se mu v zadnjih ducat in nekaj letih temelji vztrajno sesuvali, posledično pa sta trpeli kakovost in varnost zdravljenja malih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, bo ostal v Sloveniji, pod okriljem Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Kljub logističnim zapletom in zamudam pri reševanju kadrovskih enačb, ki naj bi v prihodnje zagotavljale res vrhunske storitve, kaže, da bo končni razplet te nesrečne zgodbe dober. Za vse vpletene, še najbolj pa za srčke in njihove starše.

Ukrepi

35 dodatnih milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob – bo!

35 dodatnih milijonov evrov, ki bi jih na pobudo tako upravnega odbora kot skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) letos iz zdravstvene blagajne lahko namenili za skrajševanje čakalnih dob in izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, bo, kot je videti, vendarle prišlo na račun pravih upravičenev – zavarovancev oziroma bolnikov.

Hepatitis

Hepatitis C: Ste si pred leti ali desetletji dali narediti tetovažo? Imate težave nepojasnjenega izvora? Ne čakajte, da dobite odgovor v diagnozi rak na jetrih, ampak se testirajte, takoj!

Hepatitis C je prva kronična virusna bolezen, ki jo je danes mogoče povsem pozdraviti, medtem ko je hepatitis B v vsej dosedanji zgodovini medicine postal prva rakava bolezen, ki jo je mogoče preprečiti s cepljenjem. A kljub izjemnim dosežkom znanosti obvladovanje hepatitisa še vedno ni niti približno optimalno – zaradi ljudi, ki so okuženi, pa tega sploh ne vedo. In tako so prepuščeni naravni gradaciji okužbe, ki sčasoma lahko povzroči nastanek raka na jetrih ali dokončno odpoved delovanja jeter. Toda usodne bolezenske zaplete je mogoče preprečiti – z zaščito, če ta ne deluje, pa s testiranjem in s takojšnjim začetkom zdravljenja.

Ukrepi

Konrad Kuštrin: »Izgovarjanje na varnost in zdravje je le blef za publiko«

Konrad Kuštrin je zdravnik in sindikalist, eden najbolj prepoznavnih v Sloveniji. Politikom se v povezavi z njim praviloma naježijo lasje, saj vedo, na podlagi dolgoletnih izkušenj, vse od osamosvojitve dalje, da je ob omembi njegovega imena, ki je sinonim za prizadevanja slovenskega zdravništva za priznanje statusnih pravic, »vrag odnesel šalo«.

Ukrepi

Slovensko zdravstvo in z njim pacienti morajo postati prioriteta vseh koalicijskih dogovorov

»Slovensko zdravstvo resnično potrebuje zdravljenje – in to takoj!« Po današnjem poglobljenem pogovoru s predstavniki slovenskega zdravništva, združenih v koordinaciji zdravniških organizacij, ki jo trenutno vodi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, je predsednik državnega zbora Matej Tonin s temi besedami povzel glavni razlog, ki je narekoval sestanek v prostorih hrama demokracije.

Ukrepi

Aleš Šabeder: »Iztrošenost stavb UKC Ljubljana je 87-odstotna, iztrošenost medicinske opreme pa 85-odstotna«

Po najaktualnejših in najodmevnejših dogodkih v slovenskem zdravstvu, ki koreninijo v ljubljanskem UKC, bi lahko sklepali, da ta največja slovenska zdravstvena ustanova po kadrovski plati razpada v prafaktorje in da preprosto ne bo mogla biti kos več kot milijonskemu prilivu bolnikov, ki vsako leto v njej iščejo strokovno pomoč.

Ukrepi

Rušenje zdravstvenega sistema in panično mašenje razpok – bo politika prevzela odgovornost?

Rušenje zdravstvenega sistema ni nova besedna zveza, se pa v zadnjem času pojavlja pogosto – predvsem v analogiji s političnimi ukrepi, povezanimi z reševanjem otroške srčne kirurgije, pa tudi s posledicami v zadnjem času spremenjene zdravstvene zakonodaje. Novosti so v praksi povzročile toliko škode, da je zdravniška zbornica javno zahtevala, naj odhajajoča vlada prevzame odgovornost za posledice.

Ukrepi

Čakalne dobe in pacienti v primežu čakanja na novo vlado

Čakalne dobe v slovenskem zdravstvu in z njimi pacienti bodo, kot vse kaže, še dolgo v primežu nefunkcionalnega vladanja oziroma negotovega čakanja na novo vlado. Poskusi za sestavo nove vlade ne dobijo epiloga, vlada v odhodu opravlja le tekoče posle, problemi pa ostajajo in postajajo vse globlji, resnejši in vse teže odpravljivi. To potrjuje tudi aktualna saga o 35 milijonih evrov, kolikor bi pri nas lahko v kratkem času namenili za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in s tem za zagotavljanje kakovostnejše, varnejše zdravstvene oskrbe obolelih – vendar tisti, ki so trenutno na »odgovornih« položajih, to možnost zavračajo. Zakaj?

Ukrepi

35 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih vrst – kaj pravijo poslanci?

Kar 35 milijonov evrov je na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na voljo za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev oziroma za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, vendar je ministrstvo za zdravje, kot smo že poročali, to možnost zavrnilo. Kako se na omenjeni problem, ki resda ni edini v slovenskem zdravstvu, je pa nadvse akuten, odziva aktualna politika?

Ukrepi

Čakalne dobe bi lahko skrajšali s 35 milijoni evrov, toda ministrstvo za zdravje je predlog ZZZS zavrnilo

Čakalne dobe so huda rak rana slovenskega zdravstva. Zato sta tako upravni odbor kot skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pristojno ministrstvo oziroma vlado v odhodu že pred časom pozvala k ukrepanju za čim hitrejšo preusmeritev 35 milijonov evrov, kolikor se bo letos, v nasprotju s prvotnimi predvidevanji, dodatno nabralo v zdravstveni blagajni. Ta denar bi porabili namensko, za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu oziroma za omogočanje čim boljše dostopnosti bolnikov do zdravstvenih storitev. Resorno ministrstvo je to možnost zavrnilo. Pacienti pa naj čakajo?