Asist. dr. Dragan Kovačić: »Zgodi se, da na viziti delamo s štirimi računalniškimi sistemi hkrati, kar je v 21. stoletju čisti absurd«

Asist. dr. Dragan Kovačić: »Zgodi se, da na viziti delamo s štirimi računalniškimi sistemi hkrati, kar je v 21. stoletju čisti absurd«

Asist. dr. Dragan Kovačić je specialist interne medicine in kardiolog, predstojnik kardiološkega oddelka splošne bolnišnice v Celju. Diplomiral je kot najboljši študent v letniku, doktoriral s področja srčnega popuščanja, na klinični ravni se ukvarja z invazivno srčno diagnostiko in terapijo, tudi z vstavljanjem srčnih spodbujevalnikov. Kot predavatelj je vedno izviren in metaforičen, a pred nekaj dnevi se na strokovnem srečanju, posvečenem (še vedno spregledovani) vlogi verodostojnih in primerljivih podatkov za kakovostno in varno zdravljenje, ni niti mogel niti želel izogniti zgodbi o skupno skorajda deset milijonov vrednih izplačilih, ki da so jih zdravniki lani v različno velikih zneskih prejeli od farmacevtske industrije, saj se je v tej zgodbi znašel tudi sam.

Asist. dr. Dragan Kovačić: »Zgodi se, da na viziti delamo s štirimi računalniškimi sistemi hkrati, kar je v 21. stoletju čisti absurd«
Asist. dr. Dragan Kovačić (Foto: Diana Zajec; simbolična fotografija: iStock)

V pogovoru za Zdravstveniportal.si, ki je bil kratek in jedrnat, saj se mu je iz Ljubljane mudilo na dežurstvo v celjsko bolnišnico, je dr. Dragan Kovačić povedal veliko – tako o spregledovanih problemih v zdravstvu in prejkone namenoma prezrtih rešitvah kot tudi o »aferi«, ki je v zadnjih dneh dodobra pretresla Slovenijo, a doslej že marsikaj objavljenega postavila pod vprašaj.

Ob tem Dragan Kovačić poudarja: »Če bi bila v tej zgodbi skrita resna vsebina, bi na naša vrata že potrkali organi pregona. Pa jih ni, ker vedo, da gre za konstrukt.«

Kakšen je vaš pogled na reševanje problemov v zdravstvu, za katere se zdi, da jih je vedno več in da so vse bolj kompleksni?

Kljub temu, da na tem področju delam že 21 let, in da bi bil glede na stvari, ki sem jih v tem času doživel, lahko pesimističen, sem vendarle optimističen. Čakam, da bodo vodstvene strukture v zdravstvu kot tudi politiki sprožile pozitivno akcijo, v kateri bi uporabili vse razpoložljive vire – ne le v dopoldanskem času, ampak tudi popoldne in ponoči – kot množično akcijo krajšanja čakalnih dob, zaradi katerih ljudje tudi umirajo.

Čakam, da bodo vodstvene strukture v zdravstvu kot tudi politiki sprožile pozitivno akcijo, v kateri bi uporabili vse razpoložljive vire – ne le v dopoldanskem času, ampak tudi popoldne in ponoči – kot množično akcijo krajšanja čakalnih dob, zaradi katerih ljudje tudi umirajo.

Mogoče bo javnost potem sprevidela, da smo ljudje, ki delamo v zdravstvu, v resnici posvečeni cilju reševanja življenj in izboljševanju dobrobiti vseh nas – in ne le usmerjeni v iskanje osebnih koristi, zbiranju nazivov in podobno, kar nam danes pripisujejo.

Kako pa na zdajšnje stanje vpliva to, da še vedno nimamo enotnega informacijskega sistema?

Slabo, kajti to zelo zaplete delo, prihaja do nevarnosti zamenjave podatkov, do zamud pri obravnavah in do tehničnih težav. Vmes se je obrnilo stoletje in nekoč se bo treba odločiti za vložek, ki bo omogočil, da bo ta vlak bolj tekoče potoval po tirnicah – in ne, da se ustavi na vsaki postaji, kjer vsakdo priklopi še svoj sistem. Danes se namreč dogaja, da na viziti delamo s štirimi računalniškimi sistemi hkrati, kar je v 21. stoletju čisti absurd.

Tu obstaja velika rezerva za posodobitev in pospešitev obravnave, ki bo potem tudi bistveno bolj prijazna pacientu.

Vmes se je obrnilo stoletje in nekoč se bo treba odločiti za vložek, ki bo omogočil, da bo ta vlak bolj tekoče potoval po tirnicah – in ne, da se ustavi na vsaki postaji, kjer vsakdo priklopi še svoj sistem. Danes se namreč dogaja, da na viziti delamo s štirimi računalniškimi sistemi hkrati, kar je v 21. stoletju čisti absurd.

Kako pa bi v kontekstu aktualnega dogajanja komentirali medijsko zgodbo, katere del ste tudi vi? Označili ste jo kot lažne novice – pri tem pa me predvsem zanima, kakšne so posledice takšne zgodbe za vas ne le osebno in zasebno, ampak tudi v profesionalni vlogi, ki jo opravljate kot zdravnik?

V bistvu gre za splošen pojav, ki je zadnje čase prisoten v medijskem prostoru, v sklopu katerega se akterje v zdravstvu prikazuje z negativnim predznakom. Ko pa tako zgodbo natančneje analiziraš – pa tega ne poudarjam zato, ker sem se tudi sam znašel v njej –, ugotoviš, da v njej ni vsebine. Kajti če bi bila v njej skrita resna vsebina, bi na naša vrata že potrkali organi pregona.

Toda konkretnega primera ne označujem zgolj kot lažne novice, ampak kot nekaj, kar je izjemno škodljivo, nasploh za klimo v zdravstvu kot tudi za zaupanje ljudi v zdravnike, medicinske sestre oziroma v zdravstveno osebje nasploh. Če tega zaupanja ni, so rezultati zdravljenja slabši. Kdor na tak način piše članke, mora prevzeti odgovornost za to, kar se bo zgodilo, kajti to ni šala. 

Konkretnega primera ne označujem zgolj kot lažne novice, ampak kot nekaj, kar je izjemno škodljivo, nasploh za klimo v zdravstvu kot tudi za zaupanje ljudi v zdravnike, medicinske sestre oziroma v zdravstveno osebje nasploh. Če tega zaupanja ni, so rezultati zdravljenja slabši. Kdor na tak način piše članke, mora prevzeti odgovornost za to, kar se bo zgodilo, kajti to ni šala. 

Če jaz porušim zaupanje med menoj in pacientom, nakar to vpliva na slab rezultat zdravljenja, sem odgovoren. Kaj pa novinar, če poroča neutemeljeno, brez dokazov, brez kakršnegakoli posvetovanja, brez papirjev, brez potrditve navedb? On ne bo odgovarjal za nič – in to je, kar se mene tiče, neodgovorno novinarstvo.

Pa se boste na te objave odzvali?

Ne. Naprej bom zdravil paciente. Škoda se mi zdi časa za take stvari. Ne vem, koliko časa imam še – kolikor ga imam, ga bom posvetil svojemu delu, pacientom, svojim štirim otrokom in ženi, medtem ko se na to negativo ne bom več odzival, temu ne bom posvetil niti minute svojega časa. 

Več v spodnjem videu.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki Dragan Kovačić etika informacijski sistem kakovost in varnost kardiologija pacienti politika sistem srčno popuščanje ukrepi zdravljenje zdravniki zdravstvo

Kdaj bo zdravstvo dobilo enotni informacijski sistem?

To, da slovensko zdravstvo še vedno nima enotnega informacijskega sistema, je ena največjih ahilovih pet sistema zdravstvenega varstva, katerega predznak morata biti kakovost in varnost zdravljenja. 

Preplet različnih informacijskih sistemov in s tem povezani nepreglednost in neprimerljivost podatkov pa so nevarna kombinacija, ki sistem le še dodatno draži in onemogoča optimalno odločanje in ukrepanje.

O tej temi bomo na zdravstvenem portalu v kratkem podrobneje pisali.

informacijski sistem

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.