Značka: Marjan Šarec

Značka: Marjan Šarec

Ukrepi

Zakaj življenje pri nas še dolgo ne bo več tako, kot je bilo pred današnjo razglasitvijo epidemije novega koronavirusa?

Ker se razmere, povezane s širjenjem okužb s koronavirusom, v Sloveniji drastično spreminjajo, je bila danes, deveti dan od potrditve prve okužbe, pri nas razglašena epidemija. S tem se prižiga zelena luč za aktiviranje državnega načrta zaščite in reševanja zaradi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2. Ukrepi, ki bodo sledili v prihodnjih dneh, bodo radikalni. Najbolj bistveno je, da bi vsak med nami, če je le mogoče, prihodnjih 14 dni ostal doma; če to ni mogoče, pa naj bi se vsakdo čim bolj izogibal gibanju na javnih mestih in v javnih prostorih. Šole, vrtci in fakultete bodo vrata zaprli v ponedeljek, velja pa priporočilo, naj vsi, ki to lahko zagotovijo, za domače varstvo otrok poskrbijo že jutri.

Ukrepi

»Dragi Slovenci, bodite pametnejši od oblasti!«

Mladi zdravniki Slovenije so že včeraj s pozivom »Dragi Slovenci, bodite pametnejši od oblasti!« pozvali k doslednemu upoštevanju (samo)zaščitnih ukrepov, kajti le tako bo mogoče res učinkovito preprečiti širjenje te okužbe. Končno je po odločnejših ukrepih posegla tudi vlada. Planica in Vitranc bosta zaradi novega koronavirusa tokrat ostala brez gledalcev, kajti po sklepih, sprejetih na današnji seji sveta za nacionalno varnost, se bodo vse športne prireditve in drugi dogodki na prostem z več kot 500 udeleženci odvijali brez gledalcev. Odredba, po kateri je enaka omejitev že v soboto začela veljati za kulturne in druge dogodke v zaprtih prostorih, se z jutrišnjim dnem spreminja; če bo število udeležencev večje od 100, bodo dogodki odpovedani oziroma prestavljeni na drug termin. Na kopenski meji med Slovenijo in Italijo bo uveden nadzor za pregled potnikov, na letališču Jožeta Pučnika na Brniku bodo potnikom, ki bodo pripotovali v Slovenijo, začeli meriti telesno temperaturo. Zapiranje vrtcev in šol v Sloveniji za zdaj po oceni sveta za nacionalno varnost še ni potrebno, je pa, denimo, univerza na Primorskem do nadaljnjega odpovedala vsa predavanja.

Ukrepi

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje – bodo poslanci v obdobju vladnega mrka za ukinitev ali proti njej?

Teden se je začel precej pestro, z odstopom premiera Marjana Šarca, čemur je sledila še informacija, da je bila že skorajda dva tedna v njegovih rokah tudi bianco odstopna izjava ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki ugotavlja, da nujnih premikov v zdravstvu preprosto ne more izvesti, saj da ima pri tovrstnih poskusih zvezane roke. Zdaj sledi še prelomno odločanje poslancev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se zdi modra in nujna poteza – ni pa (še) jasno, ali je poslanski predlog zakona, do zdaj dopolnjen s številnimi amandmaji, dovolj domišljen, da mu bo, če bo dobil zeleno luč, v praksi res uspelo obiti številne ovire, predvsem pa pomagati k izboljšanju razmer v zdravstvu, k učinkovitejši in smotrni porabi denarja ter k dejanskemu skrajšanju čakalnih dob.

Starejši

»To je neke vrste genocid nad starejšimi!«

»Predsednik vlade, zakaj skličete izredno sejo zaradi potopa Adrie, niste pa še sklicali izredne seje vlade o problematiki starejših? S tem dokazujete, da niste dorasli vladanju in da ste neobčutljivi za človeško trpljenje, kajti prezrli ste potrebe tretjine prebivalstva Slovenije – najbolj ranljivih. To je neke vrste genocid nad starejšimi,« premieru Marjanu Šarcu v novem javnem pismu, poslanem v nedeljo, očita vodstvo združenja za dostojno starost Srebrna nit. Zakaj v tako kratkem času še en javni apel, naslovljen tudi na celotno vlado, na državne svetnike, poslance in navsezadnje tudi na vse starejše, ki jih je na Slovenskem več kot 600.000? Zaradi bližajočega se glasovanja o vetu na proračun za prihodnji dve leti, v katerem tisti, ki so jim volilci zaupali, da bodo poskrbeli za blaginjo in dobro slovenstva, skrb za starejše v resnici postavljajo na stranski tir.

Starejši

»Pišemo javna pisma s predlogi za izboljšanje položaja starejših, a nam predsednik vlade sploh ne odgovarja«

»Iz katerega vira je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer dobila podatek, da na postelje v domovih čaka le približno 1000 starejših? V tabelah, ki jih plačuje in objavlja Skupnost socialnih zavodov Slovenije, je podatek o aktualnih prošnjah na današnji dan bistveno drugačen – teh prošenj je 11.372!« je v izjavi za Zdravstveniportal.si opozorila predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden, ki ponedeljkov nastop resorne ministrice pred poslanci ocenjuje kot (ponovno) farso, v kateri se ponavlja že videno oziroma slišano: »Veliko govorjenja in malo povedanega.«

Starejši

Kdaj bo vlada začela opravljati svoje delo v dobro državljanov, tudi starejših?

Molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje. Bo takšno stanje tudi v prihodnje pri nas zaznamovalo življenje najštevilčnejšega, a kljub temu nedopustno prezrtega anonimnega dela prebivalstva – starejših? V združenju Srebrna nit ponovno s prstom kažejo na vlado, kajti kljub temu, da v Sloveniji že 14 let s pomočjo javnih sredstev ni bil zgrajen noben nov dom za starejše, v proračunu tudi tokrat ni dovolj denarja. »Pričakovali smo izredno sejo vlade in poziv ministrom, naj se odrečejo delčku 'svojih' proračunskih sredstev za zagotavljanje novih zmogljivosti za namestitev starejših. Zgodilo pa se ni nič,« v današnjem javnem pismu, naslovljenem na predsednika vlade Marjana Šarca, opozarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

Starejši

Zagovorniki starejših – prezrte anonimne množice, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – z zahtevami po izboljšanju razmer v domovih končno pospešili odziv vlade

Na zadnji javni apel združenja Srebrna nit, ki je prejšnjo nedeljo ponovno zahtevalo konkretne ukrepe za izboljšanje skrbi za varovance v domovih za starejše, se je vlada hitro odzvala. V ponedeljek so iz kabineta predsednika vlade resornima ministroma sporočili, da jima prepuščajo ukrepanje, nakar sta ministra določila datum za srečanje.

Starejši

Pogoji za bivanje v domovih za starejše postajajo nečloveški, saj z obstoječim financiranjem za oskrbovance ne more biti strokovno in humano poskrbljeno

Starejši v Sloveniji so prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – vendar pa, kot vse kaže, v prihodnje ne bo več tako. Se na obzorju nakazuje revolt tistega dela prebivalstva, ki danes pri nas po eni strani predstavlja pretežni del na glavo obrnjene demografske piramide, po drugi strani pa ga, premosorazmerno s staranjem, poskušajo pehati vse bolj na rob družbe? Združenje Srebrna nit ni edino, ki ne pristaja na takšno logiko, je pa med najbolj vztrajnimi in doslednimi pri zahtevah glede udejanjanja pravic starejših, ki so na Slovenskem prezrte, institucionalno in zakonodajno. Danes se je Srebrna nit oglasila z novim javnim apelom.

Ukrepi

»V Sloveniji ustvarjamo invalide!« opozarja prof. dr. Metoda Dodič Fikfak v pogovoru o okoljskih in drugih prezrtih grožnjah za zdravje slovenstva, ki jih ilustrira z številnimi konkretnimi primeri

Zdravstveni in okoljski problemi so tesno prepleteni, zato bi v Sloveniji ukrepanje v smislu izboljšanja pogojev za zdravo življenje in bivanje moralo postati bistveno bolj usklajeno, kot je v resnici. Problemov je ogromno, pri odgovorih pa kaj hitro zmanjka manevrirnega prostora. Kako je mogoče, da pri nas ne priznavamo poklicnih bolezni, čeprav delodajalci z vztrajanjem pri neustreznih pogojih za delo ustvarjajo invalide? Zakaj se dopušča, da tovarne in podjetja tako rekoč sama ocenjujejo, da njihova dejavnost ne predstavlja tveganja in nevarnosti za zaposlene ali za bližnje prebivalce? Zakaj nimamo neodvisne institucije, ki ne bi podlegala pritiskom in bi brez dlake na jeziku povedala, kaj vse v tej slovenski zimzeleni zgodbi je v resnici bolj črno kot zeleno?

Ukrepi

Samo Fakin, bivši minister za zdravje: »Minister za zdravje bi se moral v primeru novele tobačnega zakona jasno in glasno postaviti v bran zdravju!«

Trije meseci minevajo, odkar je Samo Fakin na pobudo predsednika vlade predčasno zapustil mesto ministra za zdravje, vodenje tega resorja pa je prevzel Aleš Šabeder, dotedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V tem času se je v zdravstveni sferi zgodilo veliko stvari, vendar ključni problemi v zdravstvu še vedno niso rešeni, poleg starih pa vznikajo vedno nove dileme. Kako na aktualne razmere gleda bivši minister za zdravje Samo Fakin? V pogovoru z njim smo se najprej dotaknili aktualne novele tobačnega zakona, vzorčnega primera dopuščanega lobiranja proti zdravju, ki pa se odgovornim na državni ravni očitno ne zdi vprašljivo, saj zoper ravnanje 38 poslancev državnega zbora nihče ni povzdignil glasu – z izjemo komisije za preprečevanje korupcije in združenj civilne družbe.