Značka: koronavirus

Značka: koronavirus

Preventiva

D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

Med pomembne, a še vedno preveč prezrte zaščitne ukrepe za preprečevanje (škodljivih in nemalokrat tudi usodnih posledic) okužb z novim koronavirusom spada tudi jemanje vitamina D. Doslej je bil ta preventivni ukrep »le« priporočen, zdaj je to priporočilo nedvoumno potrjeno – z rezultati španske interventne randomizirane študije, ki je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D pri obolelih s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Ukrepi

Zakaj je trditev, da novi koronavirus ni nevaren, kot vztrajanje v prepričanju, da je Zemlja ploščata?

Kuga našega časa, pandemija novega koronavirusa, pomeni resno grožnjo človeštvu, opozarja vrh slovenske medicinske stroke. Zakaj? Problema ne predstavljajo le resni zapleti, do katerih lahko pride med prebolevanjem te bolezni, ampak tudi pečat, ki ga to obolenje pusti na organizmu po ozdravitvi in se pokaže z zamikom, pa naj bo to okvara srčne mišice ali pljuč – ali, denimo, nastanek krvnih strdkov. Pri posameznikih, ki so preboleli COVID-19, se, denimo, pojavnost možganske kapi, nastale zaradi strdkov, poveča kar za trikrat. Po drugi strani pa se v javnosti in na družbenih omrežjih kot bistveno drugačni »virus« širijo razprave o teorijah zarote, ki omalovažujejo resnost te bolezni, zato so zdravniki opozorili na ključne zmote, zavajanja in tudi laži, s katerimi naj bi posamezniki ali interesne skupine poskušali ovreči smiselnost zaščitnih ukrepov.

Ukrepi

»V osemdesetih letih smo se morali zaradi epidemije hiv naučiti uporabljati kondome, zdaj se bomo zaradi epidemije novega koronavirusa morali navaditi nositi zaščitne maske«

»Življenje s koronavirusom SARS-CoV-2 je nova resničnost, na katero se bomo v prihodnjih letih morali privaditi. V osemdesetih letih smo se morali zaradi epidemije hiv naučiti uporabljati kondome, zdaj se bomo zaradi epidemije novega koronavirusa morali navaditi nositi zaščitne maske,« je na današnji novinarski konferenci grožnjo ponovnega povečevanja števila COVID okužb slikovito ponazoril dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Ukrepi

Skorajšnji konec epidemije – ali le zatišje pred nevihto?

Medtem ko se je na globalni ravni z novim koronavirusom doslej okužilo 2.197.593 ljudi, zapleti pri prebolevanju bolezni COVID, ki jo povzroča omenjeni virus, pa so do danes po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zahtevali 153.090 življenj, je pri nas dosedanje breme te bolezni dokaj blago. Toda infektologi in epidemiologi opozarjajo, da trenutne razmere, h katerim smo pripomogli vsi – z upoštevanjem zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo prenos tega trdoživega koronavirusa –, naše pozornosti ne smejo uspavati. Čeprav se začenja udejanjati tako težko pričakovano rahljanje ukrepov, ne velja pozabiti, da epidemija ne bo kar ugasnila; nasprotno, od tega, kako dosledni bomo pri preprečevanju možnosti za prenos okužbe, je odvisno, do koliko in kakšnih izbruhov bo v prihodnje še prišlo. Vzporedno z epidemijo, ki nam je dodobra spremenila ustaljeni način življenja, pa se odvija marsikaj, za kar se sicer zdi, da bo zaradi izjemne situacije potem, ko se bodo stvari normalizirale, poniknilo v pozabo – a ne bo tako.

Ukrepi

Od Pahorjevega opravičila do napovedi odprtja frizerskih salonov – po doseženem vrhu epidemije se bo življenje kmalu začelo normalizirati

Kdaj bo pandemija koronavirusa SARS-CoV-2 premagana, nevarnost bolezni, ki je s svojim pojavom presenetila medicino in znanost oziroma sodobno družbo nasploh, pa obvladana? Jasnih odgovorov še ni, spodbudno pa je, da pri nas že prihaja do pozitivnih premikov, tudi z ukrepi, ki bodo pomagali ponovno vnesti občutek »normalnosti« v življenjski vsakdan.

Ukrepi

»Če želimo sproščati ukrepe stroge samoizolacije, bo spremljanje kontaktov okuženih nujno,« meni mag. Pia Vračko o ukrepu, ki ga je danes članicam predlagala tudi Evropska komisija

Pia Vračko iz Centra za zdravstveno varstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), specialistka javnega zdravja in magistra mednarodne ekonomije, je svetovalka evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pri načrtovanju ukrepov za obvladovanje COVID epidemije, od včeraj pa sodeluje tudi v strokovni skupini, v kateri pod vodstvom prof. dr. Bojane Beović snujejo ključne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Tovrstnih strokovnih izzivov še dolgo ne bo zmanjkalo, pa naj gre za nadgradnjo testiranja, za uvedbo serološkega testiranja ali za dosledno uporabo zaščitnih mask. Pogovarjali pa sva se predvsem o trenutno najbolj vroči temi – uporabi aplikacije za sledenje kontaktom okuženih; to je sogovornica ovrednotila kot strokovnjakinja s področja javnega zdravja, medtem ko sva oceno o splošnih razsežnostih in dilemah, ki jih poraja tak ukrep, prepustili ekspertom na drugih področjih delovanja družbe.

Ukrepi

Zaposlenim v zdravstvu je danes zavrelo – obljubljenih dodatkov za nevarnost in dodatne obremenitve v času epidemije (za zdaj) ne bo

Ko sem videla dopis, ki ga je minister za zdravje Tomaž Gantar naslovil na vodstva vseh zdravstvenih domov in bolnišnic, se mi je zdelo najverjetneje, da je v javnosti zaokrožila nekoliko zapoznela, brez dvoma neokusna prvoaprilska šala – dokument je bil namreč podpisan 1. aprila. V zdravstvenih ustanovah so ga prejeli včeraj. Šok zaposlenih je precejšen in upravičen, kajti resorni minister vodstva zavodov poziva k zadržanju (tako pogosto in nedvoumno obljubljanega) izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 ter dodatkov za delo v posebnih razmerah.

Ukrepi

Milan Krek: »Prekleto dobro smo se zavedali, kaj se dogaja, vendar nas v Ljubljani niso hoteli slišati«

»Če države ne bodo sprejele doslednih ukrepov in omejitev, s katerimi bo mogoče preprečiti širjenje okužb z novim koronavirusom in zbolevanje za COVID, se bo na globalni ravni okužilo 7.000.000.000 ljudi, umrlo jih bo 40.000.000 – če pa bomo vsi celovito ukrepali, bo okuženih 2.500.000.000 in umrlih 10.000.000. Gre za 30 milijonov življenj, za katera se trudimo, da bi jih rešili!« je danes s primerjavo dveh scenarijev glede možnih globalnih posledic pandemije novega koronavirusa predstojnik koprske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, specialist javnega zdravja, boleče zarezal v aktualno resničnost, katere del je tudi Slovenija, in naredil analitični razrez dosedanjih ukrepov pri nas.

Ukrepi

»Tudi kirurgi med operacijo masko nosimo zato, da zaščitimo pacienta – in ne zaradi tega, ker bi se bali, da nam bo v obraz špricnila kri,« je le eden od odzivov stroke na stališče WHO glede uporabe zaščitnih mask

V istem dnevu, ko je pri nas začel veljati ukrep obveznega nošenja zaščitnih mask, kadar gremo v trgovino ali katerikoli drug zaprt javni prostor, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na brifingu za novinarje odsvetovala splošno uporabo zaščitnih mask, češ da naj bi maske v času pandemije nosili le okuženi z novim koronavirusom oziroma bolniki s COVID-19. Po oceni predstavnika WHO Michaela Ryana ni pravih dokazov, da je nošenje maske lahko res učinkovito in koristno v smislu zaščite pred okužbo z novim koronavirusom. Takšen odziv je v času, ko preventivno nošenje maske svetujejo ali odrejajo skorajda povsod po svetu, najmanj nenavaden, če ne skrb vzbujajoč – predvsem pa poraja številne dileme.

Ukrepi

Kako je mogoče, da so v nekaterih domovih za starejše morali ukiniti celo kopanje varovancev?

Ne glede na spremenjene razmere, ki jih v celotni družbi narekuje epidemija novega koronavirusa, je povsem nedopustno, da bi maloštevilni zaposleni v domovih za starejše prihodnjih nekaj tednov izvajali samo nujne storitve za ohranjanje zdravja in življenja varovancev domov, je danes opozorila predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden. Po njeni oceni namreč nove usmeritve, ki jih narekujejo nujni ukrepi za omejitev širjenja okužb, znižujejo standard telesne higiene, poenostavljajo obroke hrane in (vz)postavljajo nerealen standard glede osebja pri vseh varovancih, predvsem pa pri nepokretnih.