Značka: koronavirus

Značka: koronavirus

Varnost in kakovost

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Hugon Možina boleče nazorno o tem, kako in zakaj nam COVID tako zelo zelo spreminja življenje, danes, jutri in pojutrišnjem ...

Skoraj dva meseca sta minila od poziva najvidnejšega slovenskega strokovnjaka za demenco prof. dr. Zvezdana Pirtoška k humanejšemu pristopu pri obvladovanju pandemije novega koronavirusa, s čimer naj bi odgovorni celotno prebivalstvo nagovorili tako, da bi vsi povedano ne le slišali, ampak tudi sprejeli. Tako bi vsi skupaj učinkoviteje obvarovali zdravje in mnoga življenja najobčutljivejših posameznikov, med katerimi so tudi bolniki z demenco. Toda dogajanje v Sloveniji je v drugem valu epidemije narekovalo nastanek razmer, kakršnih si v septembru nihče ni mogel niti predstavljati, a te nam bodo močno spreminjale življenje – ne le danes, ampak tudi jutri in pojutrišnjem ... Podatki kažejo, da so se stiske oseb z demenco močno povečale; na račun osamljenosti se je verjetnost za upad kognitivnih funkcij povečala za približno 20 odstotkov, za kar 30 odstotkov večja pa je tudi verjetnost za razvoj katere od srčno-žilnih bolezni ali za možgansko kap.

Preventiva

»COVID-19 nam je pravzaprav zgolj sesul iluzije, odprl oči ... Naša edina naloga je, da se znebimo strahu in končno spravimo ta prekleti virus na nivo drugih bolezni«

»Če odmislimo, da smo lahko vsak trenutek pozitivni, kužni, stigmatizirani, če odmislimo, da nas lahko pobere nekaj let prej, da materialna prihodnost ni več predvidljiva, se v bistvu ni veliko spremenilo, saj je bilo tudi pred virusom popolnoma enako – z razliko, da smo živeli v fikciji neskončnega življenja, materialne gotovosti in iluzije, da obstajajo pošteni politiki, ki bodo upravljali državo po meri državljanov. COVID-19 nam je pravzaprav zgolj sesul iluzije, odprl oči, nalil čistega vina. Naša edina naloga je, da se znebimo strahu in končno spravimo ta prekleti virus na nivo drugih bolezni, prometnih nesreč, hribovskih, letalskih, morskih nezgod ... Življenje je pač smrtno nevarno z ali brez COVID-19,« je danes na družbenih omrežjih opozoril slovenski okoljevarstvenik, letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič.

Ukrepi

Kam vodi hoja po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema?

Naj bo še tako težko prenašati okoliščine, v katere nas je postavila epidemija, posledično pa tudi ukrepi, povezani z njenim obvladovanjem, trenutni podatki kažejo, da bistvenega izboljšanja epidemiološke situacije še nekaj časa ni mogoče pričakovati. Razmere se izboljšujejo v samo dveh regijah, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. »Sprehajamo se po meji obvladljivosti,« je na pezo resničnosti, ki se v bolnišnicah nanaša tako na oskrbo COVID bolnikov kot tudi vseh drugih pacientov, ki prav tako nujno potrebujejo celovito, kakovostno in varno ukrepanje, danes ponovno opozoril vodja oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC prof. dr. Matjaž Jereb.

Bolezni dihal

Zaščita imunskega sistema z D vitaminom pri diagnozi sarkoidoza da ali ne? – osebna zgodba

Da bi najbolj ranljive, zlasti tiste, ki jim že sicer primanjkuje vitamina D, izpostavljeni pa so tudi večjemu tveganju za težji potek in slab izid bolezni COVID, zaščitili pred okužbami z novim koronavirusom, pri tistih, ki bi zboleli, pa ublažili potek obolenja, so pred mesecem dni štirje slovenski strokovnjaki – prof. dr. Marija Pfeifer (endokrinologinja), asist. Darko Siuka (gastroenterolog), prof. dr. Alojz Ihan (mikrobiolog in imunolog) in prof. dr. Igor Pravst (nutricionist) – pripravili priporočila za nadomeščanje vitamina D v obliki holekalciferola. Priporočila, namenjena stroki (zdravnikom, ki delajo na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v domovih za starejše, lekarniškim farmacevtom ...), so v zdajšnjih razmerah dobra podpora pri zmanjševanju bremena epidemije. V javnosti pa v povezavi z jemanjem vitamin D vznika veliko dilem, zlasti glede smotrnosti oziroma v določenih primerih dopustnosti jemanja in ustreznih odmerkov, pacienti pa pri iskanju konkretnega strokovnega nasveta pri osebnem oziroma lečečem zdravniku nemalokrat naletijo na ovire in kratke stike.

Ukrepi

Doc. dr. Aleš Rozman: »Od naše pameti ali nespameti je odvisno, kdaj bomo zaustavili širjenje virusa«

Neverjetno je, da je Slovenija ob vseh ukrepih, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom, na globalni ravni med najmanj uspešnimi pri obvladovanju epidemije. Razlogi za to so nedvoumni, povzeti v najaktualnejšem rezimeju glavnih lokacij, kjer najpogosteje prihaja do prenosa okužbe: na delovnem mestu, na »neznani« lokaciji, ki se je nekdo s prepoznano okužbo »ne spomni« oziroma je ne prepozna, ter doma, med družinskimi člani oziroma člani skupnega gospodinjstva. Domovi za starejše so šele na četrtem mestu.

Starejši

Kako zajeziti COVID cunami, ki pri nas pospešeno ugaša življenja starejših?

Neverjetno se zdi, da je Slovenija v drugem valu epidemije novega koronavirusa po deležu okuženih prebivalcev na globalni ravni »osvojila« nezavidljivo prvo mesto – in porast teh številk se kar noče in noče umiriti. Največjo skrb vzbuja dogajanje v domovih za starejše, kjer se okužbe v zadnjem obdobju širijo z nezadržno hitrostjo; pot so si utrle v več kot 90 odstotkov domov – znano pa je, da pri nas največ zbolelih za COVID-19 umre prav v domovih za starejše.

Ukrepi

Epidemija COVID se podaljšuje, kajti njeno breme na račun hudo bolnih in umrlih se še ni začelo zmanjševati. Kam se bo tehtnica nagnila v prihodnjih dneh?

Hitro širjenje okužb z novim koronavirusom v drugem valu, ki močno presega normalno prevalenco oziroma zbolevnost, je danes narekovalo 30-dnevno podaljšanje epidemije na Slovenskem. Odlok je bil sprejet in bo v Uradnem listu objavljen danes, veljati začne opolnoči. Vsi zdaj veljavni ukrepi, s katerimi naj bi omejili strmo naraščanje zbolevnosti in tudi umrljivosti zaradi COVID-19, ostajajo do nadaljnjega nespremenjeni. Življenje v Sloveniji je spet tako rekoč obstalo.

Ukrepi

Od danes brezplačni 24-urni telefon za psihološko podporo in pomoč v času epidemije

Epidemija teče drugi krog – in skupaj z njo vsi mi, vsi skupaj in vsak posebej. Drugi val, ki je z okužbami z novim koronavirusom preplavil Slovenijo, se, kot je videti, vsaj malce umirja. Pa vendar je pred nami še veliko izzivov, ne le v sklopu drugega vala, ampak se bo, kot kažejo epidemiološke napovedi, z vso resnostjo treba pripraviti še na tretji val, ki se bo časovno pokril z obdobjem gripe. Kje torej smo in kam gremo?

Ukrepi

Institut Jožef Stefan: »Že prihodnjo soboto bo pri nas hospitaliziranih najmanj 250 bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, dan kasneje pa bo vsaj 50 obolelih potrebovalo intenzivno zdravljenje!«

Slovenija je globoko v drugem valu epidemije novega koronavirusa. Po napovedih instituta Jožef Stefan bo v Sloveniji že prihodnjo soboto zaradi zahtevnejše oblike prebolevanja okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 pri nas hospitaliziranih 250 bolnikov, dan kasneje pa bo 50 obolelih potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Te številke so povedne in opozorilne. Kajti ko bo zadoščeno vsem tem kriterijem, vključno s povečevanjem števila okuženih na 100.000 prebivalcev, bodo izpolnjeni tudi pogoji za prehod na tako imenovani rdeči seznam ukrepov in za ponovno razglasitev epidemije. 

Ukrepi

Katerega od scenarijev bo na Slovenskem izpisal drugi val epidemije? Na to lahko vplivamo prav vsi.

Ni države na stari celini, ki ne bi občutila okrepljenega valovanja drugega vala epidemije novega koronavirusa, odzivi na povečano širjenje okužb pa so, tudi na globalni ravni, različni. V Franciji, denimo, so za pol meseca odredili zaprtje vseh lokalov, na Češkem in na Slovaškem so razglasili izredne razmere. Pri nas še nismo v tej fazi, se pa število okužb pospešeno povečuje. Ukrepi, ki jih je vladi v razmislek in potrditev predlagala stroka, so že nekaj časa na mizi; v tem načrtu, ki ga je vlada že sprejela, so predvideni vsi scenariji, ki jih v Sloveniji v prihodnjih mesecih lahko izpiše epidemija – kakšni bodo ti v resnici, pa je odvisno od ravnanja prav vsakega posameznika v Sloveniji.