V tem smislu je Slovenija še vedno fenomen – zaradi epidemije so pri nas v veljavi rigorozni ukrepi, pa naj govorimo o zdravstvu, šolstvu ali gospodarstvu, a število okužb kljub temu vztrajno narašča. Kakšna bo naša prihodnost, prihodnost naših otrok, če bodo šole še naprej ostale zaprte, gospodarska dejavnost okrnjena, zdravstvena dejavnost pa v pretežni meri usmerjena v skrb za COVID bolnike z najtežjimi zapleti, medtem ko številni bolniki, pri katerih se je katero od drugih resnih obolenj pojavilo v zadnjem letu, ostajajo doma in čakajo na izboljšavo razmer v zdravstvu?

Zaščita s cepljenjem sicer prinaša dobre obete, a družba se je znašla v začaranem krogu, ki ga zaznamujejo vse pogostejše in vse resnejše stiske posameznikov. In teh ne bo mogoče preseči in jih rešiti s politiziranjem in parlamentiranjem v najslabšem pomenu besede, ki je postalo vsakodnevna stalnica.

Apel združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo za čimprejšnje šolanje »v živo«

Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo, pri katerem izvršilni odbor vodi izr. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, opozarja, kako resne, težko popravljive posledice utegne imeti predolgo trajajoče šolanje na daljavo.

Pri tem se stroka sklicuje na raziskave, ki so v razvitih državah pokazale, da se je pri več kot 80 odstotkih mladih z duševnimi motnjami stanje med epidemijo poslabšalo – z vidika celotne palete simptomov, nadvse zaskrbljujoči so tudi podatki o samomorilnosti. 

Veljavne prijeme, ki od otrok in mladih zahtevajo izjemen davek – kar se tiče znanja, čustvenega zdravja in socialnega razvoja – bi po oceni omenjenega združenja morali čim prej spremeniti ter jim šolske in študijske procese znova omogočiti »v živo«. Da splošnega odpiranja šol trenutno še ni na obzorju, pa je nakazala današnja razprava med predstavniki področja vzgoje in izobraževanja ter premierom Janezom Janšo, ki je po odstopu Tomaža Gantarja začasno privzel tudi to funkcijo, na kateri se je sicer v zadnjih 30 letih izmenjalo 18 ministrov.

Pojavnost okužb se je namreč znova začela povečevati. Po oceni namestnice predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Nuške Čakš Jager velja to pripisati predvsem zasebnim druženjem in zabavam med minulimi prazniki, zato se velja vprašati, ali nekateri odrasli res ne zmorejo toliko samoodpovedovanja, da bi otrokom in mladim omogočili normalen napredek in razvoj. Kajti, kot poudarja Nuška Čakš Jager: »Še vedno velja, da bi že samo dosledno upoštevanje priporočil glede nefarmacevtskih ukrepov – če bi jih spoštovali in izvajali vsi – moralo zadostovati za zajezitev širjenja okužb.« A pri nas logistika, ki drugod deluje, preprosto ne učinkuje. 

Kakovost hitrih antigenskih testov pod izredno nadzorno lupo

Medtem ko se v zadnjih dneh število obolelih med varovanci domov za starejše vendarle zmanjšuje, je slika, ki nastaja pri spremljanju okužb med ostalim prebivalstvom, bistveno drugačna – in taka naj bi po oceni Čakš Jagerjeve ostala vsaj še nekaj dni. Pri tem velja, da rezultatov testiranja na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2 s hitrimi testi praviloma ni treba dodatno preverjati. 

Se pa že odvija preverjanje kakovosti hitrih antigenskih testov, dobavljenih za množično testiranje, zaradi izraženega dvoma v njihovo zanesljivost. Izredni nadzor izvaja javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Ta je v začetku leta izpostavila še en fenomen, povezan z epidemijo, s katero smo prisiljeni sobivati: povečan priliv vlog za registracijo poslovnih subjektov, ki izvajajo (in naj bi v prihodnje izvajali) promet na debelo in uvoz medicinskih pripomočkov; ti smejo uvažati le pripomočke, ki ustrezajo strogi regulativi na tem področju. Ali in na kakšen način je bilo to kršeno v primeru nabave testov za množično testiranje in drugih medicinskih pripomočkov, povezanih z obvladovanjem epidemije, bo znano, ko bodo znani izsledki nadzora; kdaj bo to, na JAZMP niso napovedali.

Pod drobnogledom tudi smrtni primer po cepljenju

Sicer pa je v sklopu cepljenja, ki se je pri nas začelo pred enajstimi dnevi, doslej prvi odmerek zaščite prejelo 33.150 odraslih, medtem ko otrok ne bodo cepili, saj cepivo ni registrirano za otroke.

NIJZ je doslej prejel tri prijave glede neželenih učinkov: smrt, urtikarija, medtem ko je v tretjem primeru prišlo do prehodnih težav, ki so vključevale glavobol, drisko in bruhanje. Kot je danes povedala nacionalna koordinatorica programa cepljenja pri NIJZ dr. Marta Grgič Vitek, so včeraj imenovali strokovno skupino, ki bo proučila prvi primer in javnost v kratkem seznanila z izsledki oziroma strokovno oceno.

Čakajoč na navodila za cepljenje v prihodnjem tednu

Glede cepljenja starejših od 80 let in kroničnih bolnikov, ki se bo v zdravstvenih domovih pričelo v prihodnjem tednu, po prejetju dodatnih 16.000 odmerkov cepiva, pa je še precej nejasnosti in tudi zmede. Na to opozarjajo tako zdravniki, ki še vedno nimajo ustreznih navodil, kot tudi pacienti oziroma njihovi svojci, ki želijo naročiti svoje bližnje na cepljenje, a zdravnikov kljub številnim poskusom ne uspejo priklicati.

Marta Grgič Vitek ob tem pojasnjuje, da naj bi skupina, ki v sklopu ministrstva za zdravje sprejema tovrstne odločitve in ki se je že nekajkrat sestala z direktorji zdravstvenih domov, predvidoma danes pripravila navodilo, na podlagi katerega naj bi stekle logistične priprave na cepljenje v prihodnjih tednih.

Sicer pa je danes Evropska komisija na podlagi priporočila evropske agencije za zdravila (EMA) odobrila še eno cepivo za zaščito pred okužbo z novim koronavirusom, kar pomeni, da bodo članice prve dodatne pošiljke cepiva, ki v telesu ustvari trajna nevtralizirajoča protitelesa, prejele že v prihodnjem tednu.

Simbolične fotografije: iStock; Nuška Čakš Jager in Marta Grgič Vitek: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.