Značka: koronavirus

Značka: koronavirus

Rehabilitacija in socialna varnost

Vnetje srca, srčni infarkt, kardiogeni šok, pljučna embolija, globoka venska tromboza, možganska krvavitev, kap, sindrom akutne dihalne stiske, sepsa, ledvična odpoved so posledice bolezni COVID. In kako je z rehabilitacijo?

Vnetje srca. Srčni infarkt. Kardiogeni šok. Pljučna embolija. Globoka venska tromboza. Možganska krvavitev. Možganska kap. Sindrom akutne dihalne stiske. Sepsa. Akutna ledvična odpoved. Kognitivne motnje. Ponovno učenje osnovnih veščin za življenje, vključno s hojo. To so le nekatere od posledic bolezni COVID, ki posameznika lahko spremljajo še dolgo po sicer že preboleli bolezni, z veliko intenzivnostjo in izrazitim pečatom na zdravju, ki ne le, da upočasni okrevanje, ampak nemalokrat zahteva tudi ponovno zdravljenje v bolnišnici – zaradi dodatnih zapletov, ki so lahko usodni. In pri tem nikakor ne velja pozabiti, da bi bilo težkih zgodb in tragičnih izkušenj bistveno manj, če bi zaščita pred okužbo v tem obdobju, ko se pandemija še ne poslavlja, postala samoumevni sestavni del življenja vsakogar od nas; upoštevanje ukrepov, ki preprečujejo širjenje okužbe, je (v primerjavi s prebolevanjem te resne bolezni) bistveno preprostejši in manj invazivni preventivni vzvod.

Ukrepi

Zapleta se pri vseh boleznih, zato je COVID epidemijo treba čim prej in čim uspešneje končati

Nošenje zaščitnih mask, razkuževanje, zračenje, vzdrževanje fizične razdalje in čimprejšnje cepljenje so dokazano in dokazljivo učinkoviti ukrepi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju bremena in najtragičnejših posledic epidemije, zato so predsedniki zdravniških organizacij (zbornice, društva, združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ter sindikata) danes tako laično kot strokovno javnost ponovno opozorili, da v množici nasprotujočih si informacij, ki nas preplavljajo med epidemijo COVID, velja zaupati izjavam, ki jih sporočajo zdravniki, kompetentni za določeno področje medicine. Zakaj tak odziv po zdaj že skorajda leto dni trajajoči pandemični agoniji, ki sodobno družbo postavlja pred številne etične, strokovne, osebne in civilizacijske izzive, med katerimi je najhujši ta, da je v tem času samo zaradi zapletov pri tej bolezni ugasnilo 3448 življenj?

Cepljenje

Znanje, znanost in zaupanje so vrednote, na katere se v zdajšnjih razmerah lahko opremo – vse ostalo je tratenje časa in življenj

Poznate koga, ki že desetletja uživa v hitri prehrani, si prižiga eno cigareto za drugo, seveda predvsem zato, da bi, kot si dopoveduje, umiril stres, v katerega ga peha življenje, v popoldanskem času, ko službene obveznosti niso več tako zelo obvezujoče, pa si »priveže dušo« še z dobršnim odmerkom alkohola, samo zato, da bo, kot se prepričuje, kos nadaljnjim izzivom, ki pridejo na vrsto v domačem okolju – zlasti zdaj, ko smo zaradi epidemije primorani večino časa prebiti z najbližjimi, med štirimi stenami doma, kjer se pišejo zelo različne zgodbe, od lepih in ljubečih pa do izjemno tragičnih in brutalnih? Poznate koga, ki iz takšne resničnosti najraje prestopi v virtualni svet, kjer si lahko da duška ter agresivno in arogantno nasprotuje vsemu razumnemu, samo zato, da bi – čeprav nemalokrat pod izmišljenim imenom in profilom – zadostil lastni nemoči, izvirajoči iz neznanja in nevédenja?

Ukrepi

Iz Belgije prispel z dvema testoma, pokazal le negativnega – prvi primer dokazane okužbe z britanskim sevom pri nas

Podatki, po katerih naj bi bilo v Sloveniji osem oseb okuženih z angleškim sevom novega koronavirusa, niso resnični – res pa je, da je virus, ki se širi hitreje in je bistveno bolj kužen, že med nami, je na današnji poznopopoldanski novinarski konferenci potrdil Janez Janša, predsednik vlade, ki po odstopu Tomaža Gantarja začasno opravlja tudi vlogo ministra za zdravje. Včeraj so pri nas odkrili prvo osebo, ki je dokazano okužena z britanskim sevom in jo po vsej verjetnosti prej, preden je prišlo do rizičnih stikov, poslali v karanteno.

Ukrepi

Vsakdo se sam odloči glede cepljenja – a od tega bo odvisno, kakšna bo naša skupna prihodnost

Medicini je v preteklosti po zaslugi cepljenja uspelo obvladati vrsto epidemij, hudo nalezljivih bolezni, ki so pred tem – tudi po naših krajih – množično ugašale življenja otrok in odraslih. Zato je danes, ko je na voljo cepivo proti COVID, s katerim bo mogoče zaustaviti epidemijo, ki že skoraj leto dni omejuje naša življenja, odrekanje cepljenju nesmiselno. Takšna so opozorila ključnih medicinskih institucij, seveda pa je odločitev za ali proti cepljenju osebna pravica in stvar presoje slehernega posameznika. A kadarkoli in kakorkoli se na koncu vedno na skupni tehtnici znajdeta osebna svoboda na eni strani in družbena odgovornost na drugi. Zato si ni mogoče zatiskati oči pred resnico, da bo aktualno epidemijo mogoče premagati le s skupnim prizadevanjem, ne glede na poskuse politiziranja in banaliziranja enega največjih zdravstvenih in družbenih izzivov v zadnjem stoletju.

Zobozdravstvo

Končno vendarle tudi pri nas skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob za ortodontijo?

»Težko leto 2020, ki ni varčevalo s hudimi preizkušnjami, je na koncu prineslo dobre novice, z napovedjo pomembne pridobitve ob vstopu v novo desetletje,« je vzhičena zobozdravnica dr. Sanda Lah Kravanja. Ministrstvo za zdravje je namreč zobozdravstveni ordinaciji v Bovcu po dolgotrajnih prizadevanjih odobrilo koncesijo in dodatni program za ortodontsko zdravljenje posoških otrok in mladostnikov na napotnico; ti so doslej tovrstno obravnavo lahko dobili le v precej oddaljenih ambulantah, bodisi v Novi Gorici bodisi v Tolminu.

Cepljenje

»Cepivo proti COVID je kot snežinka, ki se, ko 'pristane', sintetizira ...«

Danes na prodajnih policah težko najdemo hrano ali pijačo, ki bi vsebovala manj aditivov, kot jih je v cepivu proti COVID; v njem, denimo, ni niti ene od sestavin, ki jih nasprotniki cepljenja vedno znova omenjajo v polemikah z uradno medicino oziroma epidemiologijo. In še metaforična, poljudna primerjava, kot jo je ubesedila znanost: cepivo proti COVID-19 je kot snežinka, ki se, ko »pristane«, sintetizira; iz RNA se naredijo proteini, tisto, kar ostane, je spomin v celicah. Vpliva na genom ni, učinkovitost je izjemna, stranski oziroma neželeni učinki so reaktogeni, blagi, prehodnega značaja. Zato v razmislek: koliko ima danes medicina (poleg omenjenega cepiva) na voljo zdravil, pri katerih bi za preprečevanje bolezni, ki s tako rekoč svetlobno hitrostjo ugaša življenja starejših pa tudi mlajših Slovencev, zadostovalo (manj kot) pol mililitra pripravka – za pridobitev zaščite pred tem hudim obolenjem, ki je v zadnjem letu dni življenje tako rekoč celotnega planeta postavilo na glavo?

Ukrepi

Posledice te epidemije nas bodo preganjale še leta, zato jo je treba čim prej končati

Neverjetno je, v kakšne farse se zapleta Slovenija v času premagovanja epidemije, ko je ključno vprašanje, kako čim prej zagotoviti čim normalnejše življenje in s tem nadaljnji razvoj, ki bo prihodnjim generacijam tlakoval pot v lepo življenje. Pri nas pa se regulativa zapleta v nevzdržne zgodbe, ki nikoli in nikdar ne bi smele imeti nič skupnega s skrbjo za zdravje, z zdravstvom in zdravljenjem. A dogaja se prav to – če pogledamo samo hitre množične teste, ki jih je na podlagi ponovljenega razpisa kupila država potem, ko je ministrstvo za zdravje izbralo ponudnika oziroma dobavitelja.

Cepljenje

Ko tudi zdravnik začne verjeti, da je Zemlja ravna ...

»Zdaj, ko sem dobil v telo ta 5G čip, sledilnik in oddajnik misli, verjamem oziroma vem, da je Zemlja ravna, da nas načrtno zastrupljajo, da so strupi v zobnih pastah nedvomno škodljivi za otroke in da so nasploh vsa cepiva za otroke največja farsa 20. stoletja, moja diploma in dve specializaciji pa so vprašljive, ker mislim, da na medicinski fakulteti učijo same laži ...,« je danes na družbenih omrežjih zapisal Jurij Avramovič Gregorič, zdravnik. Takšnih sarkastičnih medicinsko-strokovnih odzivov, ki postavljajo razumsko zrcalo nemalokrat maloumnim, a v zadnjem času z neznansko lahkotnostjo razširjanim »resnicam« o bojda zamolčanih razsežnostih pandemije, ni malo. Toda zdi se, da razumniki, znanstveniki in raziskovalci iz dneva v dan vse opazneje izgubljajo upanje, da bo sleherni posameznik, vsak odgovoren odrasel človek v sodobni družbi ravnal razumno in dobronamerno ter z udejanjanjem najpreprostejših zaščitnih ukrepov pripomogel k preprečiti širjenja epidemije – in k čimprejšnjemu odprtju šol ter normalizaciji življenja.

Ukrepi

Kako doseči, da se življenje čim prej vrne v normalne tokove?

V času, ko se je človeštvo po 100 letih spet srečalo s pandemijo, ki jo bo mogoče umiriti le s sodelovanjem celotne družbe, s čim doslednejšim udejanjanjem zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo prenos novega koronavirusa in zbolevanje ter umiranje zaradi bolezni COVID, je cepljenje eno izmed ključnih obetov. Le tako si namreč – po pridobitvi čim večje splošne imunosti – lahko obetamo čimprejšnjo vrnitev normalnega življenja in saniranje posledic epidemije, ki bodo odmevale še dolgo, na vseh ravneh življenja in delovanja družbe. Poglejmo samo sfero, na kateri temelji razvoj družbe: šole. Kdaj bodo te odprle vrata, da znanje mladih generacij, ta najobčutljivejši lakmusov papir v iskanju boljše prihodnosti, ne bo (p)ostalo nepopravljivo okrnjeno?