Res je, Slovenci si zaslužimo reformo zdravstva in delujoč javni zdravstveni sistem, kajti danes je v državi na tisoče čakalnih vrst in na desettisoče čakajočih, pacienti pa pravijo: strah nas je

Res je, Slovenci si zaslužimo reformo zdravstva in delujoč javni zdravstveni sistem, kajti danes je v državi na tisoče čakalnih vrst in na desettisoče čakajočih, pacienti pa pravijo: strah nas je

»Prebivalci Slovenije si zaslužijo delujoč javni zdravstveni sistem, ki je temelj socialne države. Ob tem pa se moramo zavedati, da smo starajoča se družba, zato se naše potrebe spreminjajo in zdravstveni sistem jim mora slediti. V zadnjih 30 letih smo bili priča številnim razpravam, napovedim reform ali polreformam. Aktualna priložnost za korenito spremembo ni idealna, je pa verjetno edina, ki nam je ostala,« ob začetku delovanja medresorske delovne skupine za zdravstvo poudarja predsednik vlade Robert Golob, ki je prevzel vlogo neposrednega usklajevalca te skupine.

Res je, Slovenci si zaslužimo reformo zdravstva in delujoč javni zdravstveni sistem, kajti danes je v državi na tisoče čakalnih vrst in na desettisoče čakajočih, pacienti pa pravijo: strah nas je

Kako kratka ali kako ovinkava bo pot do reformnih sprememb v zdravstvenem sistemu, ki danes deluje vse prej kot optimalno? V tem tednu se je odvil prvi protest pacientov (v najbolj splošnem pomenu besede) na Slovenskem, zdravniki so se enodnevni opozorilni stavki odpovedali, medicinske sestre pa se bodo v prihodnjih dneh odločale o morebitnih sindikalnih aktivnostih. Vrata so odprle prve ambulante za paciente brez osebnega zdravnika, da ti ne bodo ostali brez možnosti vstopa v zdravstveni sistem in posledično tudi brez možnosti pravočasnega začetka zdravljenja. Jasno je, da takšne rešitve niso niti optimalne niti celovite niti dolgoročne, a čakajoč na reformo zdravstva, ki bo predvidoma letos začrtana, v prihodnjem letu pa izvedena, se je treba odločiti tudi za takojšnjo sanacijo razmer, predvsem v dobro bolnikov.

Delovno skupino za zdravstvo, ki je začela delovati danes, poleg treh ministrov – zdravstvenega, finančnega in javno-upravnega – sestavljajo še predstavniki strokovnih služb omenjenih ministrstev ter vladne službe za digitalno preobrazbo. 

Novoustanovljena skupina bo delovala po enakem kalupu kot delovna skupina za blažitev draginje, ki je zadnjega pol leta pripravljala in usklajevala ukrepe za premagovanje energetske in prehranske draginje. Ta, ki bo imela v fokusu dobro delovanje zdravstva, pa bo pripravljala ukrepe za ureditev zdravstvenega sistema – takšnega, v katerem bodo po zagotovilih vlade prebivalstvu zagotovljene »dostopne, kakovostne in varne zdravstvene storitve na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Usmerjena bo v doseganje čim širšega soglasja »za eno najpomembnejših reform za to državo«, poudarja Golob, ki na ravni vlade ureditev zdravstvenega sistema umešča med ključne prednostne naloge v prihodnjih dveh letih.

V zadnjih 30 letih smo bili priča številnim razpravam, napovedim reform ali polreformam. Aktualna priložnost za korenito spremembo ni idealna, je pa verjetno edina, ki nam je ostala.

Robert Golob, premier in vodja medresorske delovne skupine za zdravstvo

Digitalno razpletanje gordijskega vozla

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes, denimo, zagotovil, da bo Slovenija v prihodnjih petih letih v skladu s strategijo digitalizacije zdravstva do 2027 postala vzor in primer dobre prakse za druge države v regiji pa tudi širše.

Toda že uvodni cilj – povečanje povezljivosti obstoječih informacijskih sistemov in podatkovnih baz – je, resnici na ljubo, mogoče primerjati z razpletanjem gordijskega vozla. In to ni edini izziv projekta, s katerim naj bi dolgoročno pripomogli k večji učinkovitosti, boljšemu nadzoru in učinkovitejšemu upravljanju zdravstvenega sistema.

Bo Sloveniji v prihodnjih petih letih res uspelo postati primer dobre prakse na področju digitalizacije zdravstva?

 

Zdravstvena nega: vlada zdravstva ne obravnava kot celote

Seveda pa bo dolgoročno začrtana skrb za nemoteno delovanje zdravstva izdatno tlakovana s kratkoročnimi izzivi. Med temi se že v prvem planu nakazuje protest zaposlenih v zdravstveni negi, ki ga je bilo moč predvideti že pred dobrim mesecem, v času, ko so z napovedjo enodnevne opozorilne stavke vladi zažugali zdravniki in zobozdravniki.

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) vladi očita manko dialoga, predvsem pa kršitev zagotovila o obravnavi zdravstva kot celote. 

Pogajanj z zdravstveno nego ni bilo, poudarjajo v omenjenem sindikatu in dodajajo, da so se številna delovna mesta v tem poklicu po plačilu znašla bodisi na ravni (na novo določene višine) minimalne plače bodisi še niže, pri čemer izpostavljajo zlasti nevzdržni položaj bolničarjev negovalcev. 

Zato na skorajšnji seji republiškega odbora SDZNS razprava ne bo usmerjena le v ukrepe zaradi vladnega nespoštovanja dogovora o ukrepih na področju plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ampak tudi v prizadevanja po ohranitvi poklica medicinske sestre. »Ta se zdi tako rekoč pred izumrtjem, saj se mladi v aktualnih pogojih in v luči nakazujoče se (brez)perspektivnosti tega poklica enostavno ne odločajo več za delo v zdravstvu in socialnem varstvu,« opozarja predsednica sindikata Slavica Mencingar.

Poklic medicinske sestre se zdi tako rekoč pred izumrtjem, saj se mladi v aktualnih pogojih in v luči nakazujoče se (brez)perspektivnosti tega poklica enostavno ne odločajo več za delo v zdravstvu in socialnem varstvu.

Slavica Mencingar, predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi

Pacienti: ukrepati je treba takoj

In kaj na to porečejo pacienti? Zveza organizacij pacientov Slovenije (ZOPS), ki jo vodi Štefanija Lukič Zlobec, je v tem tednu (in to ne v sklopu protesta oziroma tako imenovane stavke) nanizala skrbno proučene ključne izzive, ki onemogočajo dostopnost v zdravstvu in enakopravnost na področju skrbi za zdravje, ter predstavila predloge za takojšnje ukrepanje, kajti: »Strah nas je. Ne vemo, kako točno načrtovati svojo pot skozi zdravstveni sistem. Ne znajdemo se v kompleksnih digitalnih rešitvah, ki jih ne zavračamo. Sistem je vse manj transparenten. Dostopnost in enakopravnost sta vse bolj vsaksebi. Ukrepati je treba takoj.«

Minister za zdravje je delovanje ZOPS podprl, kar navsezadnje ni nič nenavadnega, saj je zveza organizacij pacientov pripravljena zavihati rokave in pomagati pri saniranju najbolj očitnih sistemskih pomanjkljivosti – tistih, ki sprožajo kratke stike pri dostopnosti do storitev, in tistih, ki prispevajo k daljšanju čakalnih vrst. »V državi je na tisoče čakalnih vrst. Premalo je administrativne in informacijske podpore, kar vodi do zmede, podvajanj in nepreglednosti čakalnih seznamov. To povečuje obremenjenost zdravstvenega in podpornega osebja s podatki, ki so težko obvladljivi, kar podaljšuje čakalne dobe ...,« opozarja zveza organizacij pacientov.

V državi je na tisoče čakalnih vrst. Premalo je administrativne in informacijske podpore, kar vodi do zmede, podvajanj in nepreglednosti čakalnih seznamov. To povečuje obremenjenost zdravstvenega in podpornega osebja s podatki, ki so težko obvladljivi, kar podaljšuje čakalne dobe.

Zveza organizacij pacientov Slovenije


Reševanja nakopičenih problemov se bo treba lotiti sinhrono in pospešeno, o tem ni dvoma. In, seveda, s sodelovanjem vseh akterjev, za katere je nemoteno delovanje zdravstva vitalnega pomena, saj sta s tem neposredno povezani tako kakovost kot varnost opravljenih storitev, ki vplivata na uspešnost zdravljenja in reševanja življenj; zaradi tega zdravstvo sploh obstaja.

zdravstvena reforma pacienti

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

zdravstvena reforma

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona