V prvih dneh okužbe, ko je pacient praviloma še brez kliničnih znakov bolezni, virus ni le na nosni in na žrelni sluznici, ampak tudi na sluznici ustne votline, predvsem na sluznici jezikovega hrbta – znano pa je, da so kapljice sline zelo nevarne za prenos koronavirusa SARS-CoV-2. Zato zobozdravnik izr. prof. dr. Matjaž Rode opozarja, da bi bilo smiselno razmisliti in preveriti, ali bi bris, odvzet s hrbta jezika, lahko postal nadomestilo za bris iz nosne sluznice. Zakaj? Zato, ker je odvzem enostavnejši, predvsem pa bistveno bolj sprejemljiv za otroke.

Otroci so zdaj po res dolgem času spet vpeti v normalni učni proces, na tistega od blizu, ne na daljavo. V sklopu bližajočega se svetovnega dneva ustnega zdravja (20. marec) pa nas je zanimalo, kako se v aktualnih razmerah odvija skrb za zdravje njihovih zob. O tem podrobneje v video pogovoru z zobozdravnico Vesno Banko, predstavnico stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva.

»Zaradi COVID je v ambulantni obravnavi manj otrok kot sicer«

»COVID nam je prinesel prenekatero spremembo – in zaradi spremenjenega protokola dela je v ambulantni obravnavi manj otrok kot sicer. Tudi naše tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki je med osnovnošolci uspešno potekalo že 37 let, se je po nasvetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) lani znašlo v karanteni. Zato je v skrb za ustno zdravje otrok absolutno treba vključiti starše,« poudarja sogovornica, ki kot šolska zobozdravnica v smislu celovite skrbi za ustno zdravje izpostavlja ključna strokovna priporočila in stališča.

»Zobe je treba ščetkati redno, pravilno in temeljito. Ščetko je na dva do tri mesece treba zamenjati z novo, uporabljati pravilno koncentracijo fluoridov, v skrbi za ustno zdravje pa je ključnega pomena tudi uporaba zobne nitke. Ker so mlajši otroci motorično manj spretni, priporočamo, da jim pri negi zob pomagajo starši – tako dolgo, dokler ne osvojijo pravilne tehnike čiščenja zob,« pravi zobozdravnica Vesna Banko.

Pri tem je po njenem prepričanju ključnega pomena tudi ozaveščenost glede konzumacije sladkorja in sladkih pijač, kajti to dandanes »predstavlja resen problem. Predvsem so nevarni enostavni sladkorji, ki jih najdemo v sladkarijah (bonbonih, čokoladah ...), še nevarnejše pa so sladke pijače, kajti vse premalo se zavedamo, da je sladkor dodan tako rekoč v vsaki pijači. Zato zobozdravniki poudarjamo, da je najprimernejše pitje vode iz pipe, ki je vedno sveža, zdrava, nenazadnje pa tudi cenejša od vode v plastenki.«

Ključnega pomena je, da se otroci redno udeležujejo preventivnih kontrolnih pregledov – in ne, da v ambulanto pridejo (še)le, ko imajo konkretno težavo, ko jih boli zob.

»V ambulanti se srečujem s kar pogostimi poškodbami zob, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega skakanja, norenja, zato otrokom in njihovim staršem vedno znova polagam na srce, kako pomembno je, da se športa lotimo odgovorno, z ustrezno mero previdnosti. Res si želim, da bi otroci osvojili ta priporočila, ki jim jih že leta vcepljamo,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si povedala zobozdravnica Vesna Banko.

Kar se tiče zobozdravstvene oskrbe, sogovornica meni, da je za osnovnošolske otroke pri nas dobro poskrbljeno. »Ambulant je dovolj, nekaj jih deluje v sklopu šol, kar je sploh dobrodošlo. Težava nastane, ko otroci začnejo hoditi v srednjo šolo – še resnejše pa so težave pri študentih, ki velikokrat zamenjajo okolje in res težko najdejo osebnega zobozdravnika. Zato si bo v prihodnje treba intenzivneje prizadevati za ureditev tega področja pri starejših mladih, ki so, kar se tiče dostopnosti do (zobo)zdravstvenih storitev, zapostavljeni.«

Portret Matjaža Rodeta: STA; portret Vesne Banko: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.