Navkljub strokovnemu védenju in splošnemu zavedanju, da je jemanje skrbno izbranega antibiotika smiselno in smotrno le za zdravljenje bakterijskih okužb, najsi bo to angina, okužbe sečil ali okužbe ran, se še vedno zgodi, da pacienti od osebnega zdravnika zahtevajo, naj jim predpiše antibiotik tudi v primeru okužbe zgornjih dihal. In čeprav tak način zdravljenja strokovno ni utemeljen, do predpisovanja antibiotične terapije tudi v takih primerih še vedno prihaja, ne glede na dolgoročno škodo za organizem obolelega. Antibiotiki namreč uničujejo človekov mikrobiom, kar lahko vodi v nastanek številnih kroničnih obolenj.

Strokovnih izobraževanj o pravilni rabi antibiotikov je veliko, zlasti v zadnjih letih, a očitno ne dovolj, kajti do zdrsov na račun neupoštevanja strokovnih priporočil še vedno prihaja. Zato predstavniki medicine, ki se usmerjeno ukvarjajo z zdravljenjem bakterijskih okužb in s preprečevanjem širjenja tovrstnih okužb v zdravstvenih ustanovah, zlasti v bolnišnicah, vedno znova opozarjajo na problem odpornosti bakterij proti antibiotikom, ki postaja ena največjih zdravstvenih težav na svetu, a se je v času epidemije novega koronavirusa nekoliko umaknila iz strokovnega fokusa – tako kot številna druga stanja in bolezni.

Vračanje v čas pred odkritjem penicilina?

Vzporednice pa se ponujajo same po sebi, kajti tako pri virusnih kot pri bakterijskih okužbah je nujno dosledno upoštevanje zaščitnih ukrepov, da bi preprečili prenos okužb. Te namreč ne le pri novem koronavirusu, ampak tudi na račun bakterij, ki so razvile (večkratno) odpornost na antibiotike, sodobno medicino pehajo v stisko, ki kljub neverjetnim dosežkom pri zdravljenju še do nedavnega neozdravljivih obolenj v spopadanju s posameznimi strokovnimi izzivi postaja nemočna. 

Tako je bilo treba, denimo, pri koronavirusu SARS-CoV-2 prepoznati mehanizem delovanja novega virusa, ki tako na klinični kot na znanstveni ravni še vedno ni razumljen v vseh podrobnostih – po drugi strani pa pri bakterijah, odpornih na enega ali več različnih antibiotikov, protimikrobna zdravila začenjajo izgubljati učinkovitost. Uporaba antibiotikov, ki je pri določenih obolenjih ključnega pomena, čez čas mogoče sploh ne bo več smiselna – ker so mikrobi nanje postali odporni. In tako se bomo počasi vrnili v čas pred odkritjem penicilina, ko je bila umrljivost zaradi infekcijskih bolezni (takšnih, ki so danes povsem ozdravljive) res velika.

Ozaveščanje o nujnosti smotrnejše uporabe antibiotikov

Kako torej ukrepati, da bi preprečili uresničitev takšnega scenarija, pred katerim na globalni ravni svarijo vsi strokovni forumi pa tudi združenja kroničnih bolnikov, ki so, poleg starejših, zaradi svoje osnovne in pridruženih bolezni med najbolj izpostavljenimi? O tem se razprave v sklopu tedna ozaveščanja o smotrni porabi antibiotikov vrstijo tudi pri nas.

Člana komisije za smiselno porabo protimikrobnih zdravil prof. dr. Bojana Beović in prof. dr. Milan Čižman poudarjata, da imajo slovenski zdravniki na voljo priporočila glede predpisovanja antibiotikov, ki sta jih, da bi olajšala pravilni izbor tovrstnega zdravljenja, pripravila že pred leti. Poleg tega je bila lani pri nas sprejeta strategija za obvladovanje predpisovanja antibiotikov in posledično tudi za omejevanje pojavnosti na antibiotike odpornih bakterij.

In koliko so ti dokumenti, skupaj s stalnimi izobraževanji na to temo, pripomogli k pravilni (u)porabi antibiotikov?

Najvarčnejša pri porabi antibiotikov je Nizozemska, najbolj potratna je Grčija

Prof. dr. Milan Čižman opozarja na velike razlike, ki zevajo med državami stare celine; najvarčnejša pri porabi antibiotikov je Nizozemska, najbolj potratna pa Grčija. Pri nas se je poraba antibiotikov v zadnjih letih sicer pomembno zmanjšala in se začela približevati priporočeni ravni. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni z doseženimi rezultati, po katerih smo sicer, kot pove dr. Milan Čižman, »resda v boljši tretjini v Evropi, imamo pa še kar nekaj možnosti za izboljšave« – predvsem v smislu, da se moramo vsi, tako pacienti kot zdravniki, zavedati vseh razsežnosti, ki jih prinaša nekritično predpisovanje in jemanje antibiotikov.

Izbira antibiotika mora biti skrbno premišljena

Helena Ribič s Centra za medicinsko mikrobiologijo pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano opozarja, da uporaba antibiotikov postaja vse pogostejša na račun starajoče se populacije pa tudi bolnikov, ki zdravljenje z antibiotiki potrebujejo zaradi osnovne bolezni, zavoljo katere se njihova občutljivost na različne okužbe povečuje.

Zato danes v smislu kakovostnega in varnega zdravljenja preprosto ni več mesta za odločitve, s katerimi bi zdravnik določen antibiotik pacientu predpisal »na pamet«, po občutku – pa vendar se to še vedno dogaja. In posledice so resne, vse prej kot zanemarljive: zdravljenje okužb traja dlje, saj je po prvem zdravljenju praviloma treba poseči po drugačnem antibiotiku, pogostejši so zapleti, bolnišnično zdravljenje se podaljšuje, povečajo se stroški zdravljenja in vsa s tem povezana bremena ...

V tem kontekstu velja omeniti okužbe z MRSA (na meticilin odporni Staphylococcus aureus), ene najtrdovratnejših bolnišničnih okužb, ki se, na žalost, odlično prenašajo med ljudmi. »MRSA je davek modernega sveta, pri čemer ne govorimo več le o širjenju v bolnišničnem okolju, ampak tudi že v domačem okolju,« opozarja Helena Ribič in dodaja, da so nekatere odporne bakterije, ki se zelo uspešno širijo, že razvile sposobnost preživetja v okolju, nakar se prenašajo s stikom, z rokami, prek okuženih površin ... »Če smo sicer zdravi, nam odporne bakterije ne bodo škodovale – če smo bolni, pa je nujna dosledna zaščita, od skrbnega umivanja rok do uporabe ločenega pribora za hrano in lastnih pripomočkov za osebno higieno ...,« opozarja doktorica medicine in specialistka klinične mikrobiologije.

Bolniki, okuženi z večkratno odpornimi bakterijami, pridejo k nam od drugod

Tatjana Mrvič glede na klinične izkušnje, pridobljene v sklopu Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana, poudarja, da med okuženimi z odpornimi bakterijami problem predstavljajo predvsem bolniki, ki prihajajo z zdravljenja v nekdanjih republikah bivše Jugoslavije. »Ti prinašajo s seboj na več antibiotikov odporne bakterije, kar pomeni, da je zdravljenje, ki zahteva osamitev, dolgotrajnejše in prinaša več zapletov, ki se včasih končajo slabo.« 

Ob tem je zanimivo, da so prijemi za preprečitev prenosa okužb podobni kot pri novem koronavirusu: za bolnika, ki ga je treba osamiti, skrbijo zdravstveni strokovnjaki, ki morajo biti v popolni varovalni opremi, pri čemer pa je zanimiv podatek, da je, »odkar imamo težave z epidemijo COVID, problemov z večkratno odpornimi bakterijami manj – kar je razumljivo, glede na to, da so danes tako v zdravstvenih ustanovah pa tudi nasploh zaščitni ukrepi doslednejši in kompleksnejši kot sicer«.

Sicer pa pediatrinja Tatjana Mrvič opozarja, naj se zdravnik pri predpisovanju antibiotikov vedno prepriča, da bo pacient, najsi gre za otroka ali za starejšega človeka, predpisani antibiotik jemal pravilno, v predpisanih odmerkih. »Zato so ključnega pomena natančna navodila in, če je treba, tudi spremljanje jemanja – nikakor pa ne takšno prilagajanje, da bi predpisali antibiotik s širšim spektrom delovanja, ker ga je lažje zaužiti.«

Kakšno nevarnost predstavljajo odporne bakterije

To, da bakterije postanejo odporne na prihodnja zdravljenja zaradi napačne ali nepravilne rabe antibiotikov, kar predstavlja veliko zdravstveno tveganje, po prepričanju prof. dr. Bojane Beović s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC ne ogroža le bolnika, ki antibiotikov ni jemal v skladu z navodili zdravnika, ampak tudi vse druge, ki jih ta odporna bakterija lahko v prihodnje kolonizira.

Zato tudi lani sprejeta strategija stremi k doseganju čim manjše odpornosti bakterij in k bistveno kakovostnejšemu in učinkovitejšemu zdravljenju bolnikov z bakterijskimi okužbami, kajti »to je kazalnik kakovosti zdravstvene obravnave in varnosti bolnikov – v kar pa po naši oceni ne vlagamo dovolj. Toda glede na krizo, ki jo preživljamo, je v tem trenutku težko govoriti o dodatnih sredstvih,« meni infektologinja.

Če pacienti pogosteje obiskujejo zdravnika, je raba antibiotikov večja ...

Po mnenju Beovićeve sta v prihodnje smiselna intenzivnejši nadzor in svetovanje predpisovalcem antibiotikov v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za starejše, ključnega pomena pa je tudi dodatno izobraževanje študentov medicine in specializantov. Po oceni Tatjane Mrvič bi znanje o smotrni rabi antibiotikov moralo postati del zdravstvene vzgoje že v osnovnih in srednjih šolah. Helena Ribič izpostavlja tudi vlogo zdravstvene nege, kajti medicinske sestre imajo z bolnikom bistveno več stika kot zdravnik.

Prof. Čižman pa opozarja, da morajo biti s pravilno rabo antibiotikov podrobno seznanjeni zdravniki vseh specialnosti, o učinkih antibiotikov, želenih in neželenih, pa je po njegovi presoji nujno treba informirati tudi splošno prebivalstvo, ki mora vedeti, kdaj je obisk osebnega zdravnika res smiseln oziroma nujen, kajti »podatki so nedvoumni: tam, kjer pacienti pogosteje obiskujejo zdravnika, je raba antibiotikov večja.«

Pogostejša uporaba antibiotikov povezana tudi z nastankom KVČB

In kakšne so izkušnje bolnikov, tistih, ki zaradi svoje osnovne bolezni antibiotično terapijo, ki lahko poruši ravnovesje črevesne mikrobiote, že tako ali tako slabo prenašajo? 

Mateja Saje, predsednica društva bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) opozarja na izsledke, po katerih je pogostejša uporaba antibiotikov lahko povezana tudi z večjo verjetnostjo za nastanek kronične vnetne črevesne bolezni. 

»Čeprav so antibiotiki lahko učinkoviti pri lajšanju simptomov KVČB, se ne uporabljajo kot vzdrževalno zdravljenje.« Po njenih izkušnjah je uporaba antibiotikov v zadnjem času postala bistveno bolj smotrna; trikrat je bila operirana zaradi bolezenskih zapletov: »Predpisovanje antibiotikov je bilo včasih samoumevno, danes ni več tako.« 

Sicer pa z vidika bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (pa tudi nasploh) velja, da je predpisovanje antibiotikov dopustno izključno v primeru, ko je tovrstno zdravljenje res nujno potrebno.

Nič več antibiotikov pri okužbah zgornjih dihal!

Prof. dr. Čižman med izzivi, ki jih tudi na tem področju medicine ne manjka, opozarja na učinkovite strokovne prijeme, ki lahko pripomorejo k boljšemu zdravljenju z antibiotiki. Po njegovi oceni je pri ambulantnem zdravljenju bakterijskih okužb mogoče narediti največ, če se preneha s predpisovanjem antibiotikov v primeru okužb zgornjih dihal, akutnega bronhitisa, akutne driske, okužb sečil, okužb kože in podkožja. Tudi dr. Beovićeva se strinja s tovrstnim pristopom, pri čemer pri zdravljenju odraslih izpostavlja, da je antibiotično zdravljenje mogoče opustiti pri okužbah zgornjih dihal, akutnem sinusitisu in akutnem bronhitisu.

Po drugi strani pa se še vedno dogaja, da bolnik pri posvetu z zdravnikom vztraja v prepričanju, da mu bo pomagal edino antibiotik, nič drugega. »Zato je tako pomembno ozaveščanje o delovanju antibiotikov, zavedanje o tveganjih, ki jih lahko prinaša jemanje teh zdravil – in zato je ključnega pomena tudi bolnikovo razumevanje, zakaj se je zdravnik odločil za zdravljenje z antibiotikom ali brez antibiotika. Ne pozabimo: antibiotik je učinkovito zdravilo, ki pa uničuje naš mikrobiom – in posledica tega so lahko številne kronične bolezni,« poudarja Bojana Beović.

Zakaj je var(č)nost pri antibiotikih nujna

Doktrina zdravljenja se spreminja, tudi pri antibiotikih; trajanje terapije z antibiotiki je danes bistveno krajše, kot je bilo včasih, pri čemer pa še vedno velja, da oboleli predpisanih odmerkov ne sme izpuščati ali prezgodaj prenehati z jemanjem antibiotikov, saj sicer bakterije z antibiotikom pridejo v stik ravno toliko, da razvijejo odpornost, odmrle pa ne bodo. In začarani krog se bo nadaljeval in se širil ... 

Če se zgodi, da zaradi različnih pakiranj antibiotičnih zdravil po koncu predpisane terapije nekaj tablet ostane neporabljenih, je te nujno treba vrniti v lekarno, kajti antibiotiki spadajo med nevarne odpadke, ki se ne smejo širiti v okolje – čeprav se še vedno dogaja točno to. 

Nadaljevanje takšne prakse pri uporabi antibiotikov, ki je izjemno problematična tudi v veterini, bi v resnici lahko vodilo v neslutene posledice. Jasno je, da si nihče ne želi, da bi bakterijska pljučnica ponovno postala usodna bolezen – zato bo sprememba pogleda na antibiotike ter na pogostost in upravičenost njihovega predpisovanja in jemanja več kot nujna.

Ilustracije: iStock; fotografije: Zdravstveniportal.si na osnovi video prenosa STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.