Sramota je, kar se dogaja pri nas

Sramota je, kar se dogaja pri nas

Sramota je, kar se dogaja pri nas: da čisto vsak izgovor – pa naj bo to epidemija COVID, ki nam je v zadnjih dveh mesecih dodobra spremenila življenje, ali katerakoli druga afera –, unovčijo dobičkarji na eni in politika (neodvisno od tega, ali je v vladni koaliciji ali v opoziciji) na drugi strani. Oboji vedno znova izkoristijo ali podpihujejo slovenske razmere, v katerih preprosto ni (več) pogojev za enotnost, in napeljujejo vodo na svoje interesne mline.

 Sramota je, kar se dogaja pri nas

V času pandemije SARS-CoV-2, ki je na globalni ravni posegla v srž življenja sodobnega človeštva, je Slovenija spet razklana, razdvojena, izrabljena, oropana, užaloščena. Čeprav smo, tako vsaj kažejo trenutne projekcije, za zdaj med najuspešnejšimi pri preprečevanju širjenja okužb z novim koronavirusom, smo se spet zataknili v bitki interesov med vlado in opozicijo, v razgaljanju koruptivne dediščine, ki se je naša dokaj mlada država očitno ne zmore, ne zna in noče otresti – pa čeprav bi to morala narediti že zdavnaj, v dobro vseh. Človek se ob zdajšnjem turbulentnem dogajanju, ki je očitno zapolnilo vsesplošno ugašanje patosa, narekovanega z imperativom »ostani doma«, res vpraša, kdaj bo v slovenski politiki (in družbi nasploh) napočil čas za iskrenost, resnicoljubnost, etiko in skrb za splošno dobro. Je to zgolj utopija?

Razkritja lumparij in nepravilnosti, o katerih je govora v zadnjem času, po objavi osupljivih podatkov v oddaji Tarča na nacionalni televiziji, so (ne prvi in ne zadnji) demokratični agens, ki naj bi spodbudil spremembe v družbi. 

Toliko je že bilo raznovrstnih afer, da človek preprosto ne more verjeti, da je slovenstvo vedno znova prisiljeno iskati resnico v interesno-politični godlji, ki bi ji že davno morali narediti konec. A očitno ne bo tako – zdi se, da slovenstvo (če sklepamo tudi po merjenju moči, ki se posledično odvija na družbenih omrežjih in v zadnjem času brodi dobesedno po dnu komunikacijske greznice) na tej ravni preprosto ne zmore in noče dozoreti. 

Politični circulus vitiosus

Nasprotno, vse politične opcije, vsaka po svoje, s pomočjo vseh mogočih in nemogočih akterjev, si slovenski narod vedno znova ovijejo okoli prsta in potem do onemoglosti pritiskajo na gumbe, na katere s(m)o vsi občutljivi. Zato se posledično dogaja veliko – zgodi pa se nič, vsaj nič pomembnega, prelomnega ne.

Začarani krog se očitno nemoteno vrti naprej, pa naj gre za (v konkretnem primeru) sporne ventilatorje ali pred tem za preplačane žilne opornice, pred leti za okoriščanje pri novogradnji Onkološkega inštituta Ljubljana ali za iskanja priložnosti z vedno novimi revizijami pri projektu gradnje nove Pediatrične klinike Ljubljana, pa za afero z operacijskimi mizami – če se omejim samo na anomalije v zdravstveni sferi. Želje ali resne namere, da bi ta circulus vitiosus ustavili, očitno ni. 

Jasno je le, da tovrstni problemi, na katerih se lomi verodostojnost odgovornih, vsake toliko poniknejo – samo zato, da lahko kasneje toliko močneje udarijo na dan.

Kaj bo torej z dosedanjimi razkritji glede okoriščanja na račun dobave nujno potrebne, ne pa tudi nujno kakovostne medicinsko-tehnične opreme, namenjene reševanju življenj težko bolnih, in z odvijajočimi se preiskavami, bo pokazal čas. Morda, ne nujno. 

Že zdaj pa je jasno, da so trenutne razmere, s katerimi je epidemija vsakomur med nami predrugačila običajni tok življenja, najugodnejši miljé za razplamtevanje nestrpnosti in sovraštva med različno mislečimi; to se zdaj kaže v eni najhujših poplav sovražnega govora, ki jo spremljajo konkretne grožnje akterjem v aferi, ki je, kar se tiče njenega epiloga, precej nepredvidljiva. Vsekakor pa gre za sramotno epizodo, za katero bi vsakogar, čigar ime se utemeljeno pojavlja v njej, moralo biti sram v dno duše.

Kot narod in kot družba razdeljeni bolj kot kadarkoli prej ...

»Skupaj smo zajezili epidemijo, resnice pa ne bomo (iz)vedeli nikoli,« je prepričan zdravnik Danijel Bešič Loredan, kajti tudi po njegovi oceni so »vlada in politiki v kriznem obdobju spet nazorno pokazali, kje smo kot država ... Zdaj nas čakajo res težki časi, kajti kot narod in kot družba smo razdeljeni bolj kot kadarkoli prej – kot še nikoli prej. Alternativa je, vendar ni kapitala za volitve in za prevzem oblasti. Pozabili smo na socialno najšibkejše in jih dodatno postavili na obrobje. Zdravstvo in sociala sta v hudem krču, gospodarsko smo skoraj na točki nič ... Morda se končno, kot narod, soočimo z resnico, se povežemo in naredimo korak v pravo smer.«

Pa je takšno pričakovanje utemeljeno, je smiselno staviti na uresničitev tovrstnega (za)upanja, o katerem danes – če spremljamo javne odzive ljudi na ukrepanje v izrednih razmerah, ki jih je narekovala epidemija, in če ocenjujemo poteze vlade, za katere se je odločila v tej izjemni situaciji –, skorajda ni ne duha ne sluha?

... epidemija pa še niti približno ni premagana

Koordinacija zdravniških organizacij ob zdajšnjem dogajanju, ki deli Slovenijo, opozarja, da trenutni uspeh pri premagovanju epidemije sicer kaže, »da ravnamo strokovno pravilno – to je med drugim posledica odgovornega ravnanja večine prebivalstva in profesionalizma zdravstvenih delavcev«, vendar pa epidemija zaradi izjemno majhne prekuženosti prebivalstva z novim koronavirusom po oceni članov koordinacije (predsednikov glavnih zdravniških združenj) še zdaleč ni premagana.

Nenujni postopki zdravljenja, ki so bili v ključni fazi obvladovanja epidemije »zamrznjeni«, vmes pa se jim je stopnja nujnosti že spremenila, zahtevajo smotrno ukrepanje, predvsem pa, kot poudarjajo predsedniki zdravniških združenj dr. Zdenka Čebašek – Travnik (zdravniška zbornica), prof. dr. Radko Komadina (zdravniško društvo), Konrad Kuštrin (sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides) in Igor Dovnik (strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov), »v zdravstvu potrebujemo primerno zaščitno opremo za varovanje pred okužbo ter ustrezne aparate za intenzivno zdravljenje najhuje bolnih«.

Ujetost v koruptivno verigo in skriti delčki resnice

In smo spet pri medicinskih aparatih – kakovostnih, manj kakovostnih in nekakovostnih oziroma neuporabnih. Kaj se je dogajalo z ad hoc naročanjem zaščitne in medicinske opreme v času, ko še nismo vedeli, ali nas bo epidemija novega koronavirusa zgolj oplazila z repom ali povzročila situacijo, kakršno so doživljali v sosednji Italiji? So bolnišnice res postale žrtev koruptivne verige okoriščevalcev in prejele opremo vprašljive kakovosti, ki naj bi še dodatno ogrozila zdravje in varnost obolelih? 

Poglejmo nekaj odgovorov. V celjski splošni bolnišnici so, denimo, zanikali podatek, češ da naj bi najbolj oporečni ventilator še dodatno ogrožal paciente, katerih življenja zaradi težke oblike prebolevanja bolezni COVID že tako ali tako visijo na nitki. Celjani so te respiratorje zaradi nepričakovane situacije – priliva bolnikov iz enega od žarišč epidemije, Šmarja pri Jelšah, prilagodili in z njihovo pomočjo premagovali bolezen, zaradi katere v njihovi bolnišnici ni preminil noben pacient (zdravljenje z ventiliranjem so prakticirali pri 18 obolelih).

Prof. dr. Tomislav Mirković, nekdanji vodja centra za intenzivno terapijo v UKC Ljubljana, je v sklopu vladnega poročanja javnosti glede aktualnih razmer v povezavi z epidemijo pojasnil, da so tudi sporni ventilatorji, ki jih je naročil zavod za blagovne rezerve, bojda povsem varni za uporabo v postopkih zdravljenja.

Vendar trditev o uporabnosti te opreme drži le, če je poskrbljeno za nujno nadgradnjo, ki obolelemu omogoča nemoteno predihavanje; tak ventilator mora imeti tudi kompresor in vlažilec zraka z ogrevanimi cevmi. »Tako preprečimo ustvarjanje kondenza, zaradi katerega pacienta ne bi več mogli zdraviti z ventiliranjem,« poudarja dr. Mirković in dodaja, da se tako zmanjša tudi možnost kontaminacije zraka v prostoru, v katerem je pacient.

Na predlog strokovne skupine, ki v času epidemije deluje v sklopu ministrstva za zdravje, naj bi 90 tovrstnih ventilatorjev obdržali (predpogoj je dobava dodatne opreme), 20 jih bodo vrnili, pogodbo za dodatnih 110 naprav, ki jih zavod za blagovne rezerve še ni prejel, pa bodo razveljavili. A polemikam na to temo še ni videti konca – ne, dokler je to dogajanje povezano s sumom korupcije in okoriščanja.

Indici nestrpne, k nasilju nagnjene družbe?

Predsedniki zdravniških organizacij so zato ponovno opozorili, da »zagovarjamo ničelno toleranco do korupcije, zato pričakujemo, da bodo zgodbam glede nabave opreme dale epilog za to pooblaščene institucije. Medsebojno obtoževanje lahko vodi v ogrožanje javnega zdravja in manj učinkovito obravnavo hudo bolnih, zato takšna ravnanja obsojamo.«

Vodstvo zdravniške zbornice pa se je javno odzvalo tudi na grožnje Rihardu Knaflju, enemu od treh zdravnikov, ki so pripravili strokovno mnenje o kakovosti oziroma uporabnosti različnih tovrstnih naprav.

Ker so Rihardu Knaflju v zadnjih dneh grozili s smrtjo – gre torej za grožnje, kakršne so v preteklosti tudi pri nas že vodile do izvršitve takšnih dejanj, tudi proti zdravnikom –, je vodstvo zbornice pozvalo policijo, naj nemudoma ukrepa ter zaščiti zdravnika in njegovo življenje, sproži pa naj tudi vse preiskovalne postopke zoper posameznike, ki so izrazili take grožnje. 

Po drugi strani pa se je stanovsko združenje tudi samo zavezalo k ukrepanju, zaradi opozoril, po katerih naj bi Knafelj v preteklosti na družbenih omrežjih objavljal sporna oziroma neprimerna stališča. Ali je s tem kršil kodeks zdravniške etike, bo odločal zbornični odbor za pravno-etična vprašanja.

Ob dogajanju, ki, če pod njim potegnemo črto, nima prav nič skupnega z etiko in moralo, se zdi ključna misel, da kriza zaradi koronavirusa SARS-CoV-2 in z njim povezano dogajanje ne sme biti povod ali opravičilo za to, da bi slovenska družba postala nestrpna ali nasilna. Tako menijo zdravniki. In glede na aktualno vrenje v družbi, ki se mu sicer mnogi niso pridružili, stališče zdravništva ni daleč od resnice. 

Skrajni čas je ...

Seveda pa šteje vsako mnenje. Kaj pravite vi? Kaj si, denimo, obetate od vlade, ki bi jo dobili, ko bi zamenjali zdajšnjo? Bi se razmere, ki narekujejo življenje v Sloveniji, radikalno spremenile? Ali pa bi, nasprotno, zgodba ostala enaka, kot je bila doslej, vedno znova – ko se menjajo le politični in lobistični akterji, ki vplivajo na naša življenja in ki jim določena situacija pomeni priložnost za okoriščanje na račun slovenstva?

Smo v zgodovinskem trenutku, ko je tovrstni razmislek nujen, ukrepanje pa še bolj. Predvsem pa je skrajni čas, da odgovorni v Sloveniji začno (dokazano, brez fige v žepu) delovati v dobro vseh ljudi – interesnim lobijem in lobistom, ki živijo na račun korupcije, pa naj enkrat za vselej zaprejo vrata.

ventilatorji

 

Naslovna fotografija: iStock; fotografija ventilatorjev: STA

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

epidemija

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona