Zaradi sumljive obrazložitve, ki so jo poslanci dodali k predlogu novele tobačnega zakona – ta namreč vse preveč očitno spominja na že ustaljeno argumentacijo tobačne industrije in njenih lobistov –, je Inštitut za raziskave in razvoj Utrip v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja prosil za dokumente o lobističnih stikih. Kot je v video pogovoru za Zdravstveniportal.si povedal direktor inštituta Matej Košir, se »v dokumentu KPK pojavljajo imena, ki jih v kontekstu te zgodbe v resnici sploh ne bi pričakovali«. 

Košir je tudi sam nekoliko presenečen nad zaključki, ki se ponujajo po proučitvi zapisov lobirancev o stikih z lobisti (na 42 straneh). »Pravzaprav smo bili na začetku vsi nekoliko zavedeni, kajti prvopodpisani pod predlogom novele je bil Jernej Vrtovec (NSi) – vsi dokumenti KPK pa kažejo, da so to zgodbo v ozadju v resnici vodili drugi poslanci. Iz LMŠ, je, denimo, stike s tobačno industrijo oziroma z njenimi lobisti imel kar vodja poslanske skupine Brane Golubović. In, kot smo že večkrat doživeli pri povezavah z alkoholno industrijo, se tudi v tem primeru – tokrat v navezi s tobačno industrijo – pojavlja poslanec Jani Möderndorfer iz SMC.«

Dokumenti, ki jih je KPK posredoval Utripu, so potrdili predvidevanja, »da je v resnici prišlo do lobističnih stikov med posameznimi poslanci in lobisti tobačne industrije. Vpogled v gradivo, ki ga je tobačna industrija posredovala poslancem, potrjuje, da so poslanci veliko obrazložitev, 'dejstev', trditev iz tega gradiva dobesedno prepisali v novelo zakona oziroma v obrazložitve, s katerimi naj bi utemeljili smotrnost predlaganih sprememb,« izpostavlja Košir.

Je vloga poslancev, ki stojijo za predlaganimi spremembami, sploh še legitimna?

Ključno in utemeljeno vprašanje je, kaj taka poteza pomeni za poslance kot predstavnike zakonodajne oblasti. Je njihova vloga po takem fiasku sploh še lahko legitimna?

Tako na inštitutu kot v drugih civilnih združenjih, ki delujejo na področju preventive in zdravja, so, kot poudarja Matej Košir, prepričani, da so »poslanci s tem, ko so se na tak način povezali s tobačno industrijo, kot predstavniki ljudstva izgubili vso moralno integriteto. Nenazadnje so v naši državi prav oni tisti, ki bi morali zaščititi zdravje in blagostanje ljudi in se v tem smislu zoperstaviti interesom nezdravih industrij, med katerimi je tobačna industrija prepoznana kot ena izmed najbolj smrtonosnih na svetu.«

Sanela Talić, vodja preventivnih projektov pri inštitutu Utrip, pa po podrobni razčlembi novele tobačnega zakona ugotavlja, da sklicevanje predlagateljev, češ da bi se država morala s cen, trošarin, oglaševanja preusmeriti na posameznika in njegovo odgovornost, prinaša zanimivo in nedvoumno sporočilo. »Točno tak pristop uporablja alkoholna industrija – in očitno se tobačna industrija zelo dobro uči,« opozarja Talićeva, ki trenutno pripravlja doktorat v sklopu študija preventivne znanosti v Zagrebu, edini tovrstni fakulteti v Evropi.

»Paktiranje s tako industrijo je neznosno in nesprejemljivo,« je v pogovoru za zdravstveni portal ocenil Košir. »Nekateri poslanci, ki so se podpisali pod novelo, so celo člani odbora za zdravstvo, ključnega organa državnega zbora, ki bi moral ščititi zdravje ljudi pred interesi nezdrave industrije. To nas še najbolj skrbi – ti ljudje so se namreč podpisali pod dokument, ki je več kot očitno naperjen proti zdravju ljudi.«

Nevladne organizacije od odbora za zdravstvo pričakujejo glasovanje proti noveli zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). »Mislim, da bi odbor moral dati pobudo za razmislek o strožjih ukrepih tobačne politike v naši državi – kljub temu, da imamo dober zakon. Še vedno so namreč rezerve pri obvladovanju te kuge 20. stoletja – in očitno tudi 21. stoletja,« poudarja Matej Košir.

Tobak zakrivi več smrti kot nesreče, samomori, alkohol, prepovedane droge in aids skupaj

O tej »kugi«, ki svoj račun izstavi po dolgotrajni, ne le aktivni, ampak tudi pasivni izpostavljenosti tobačnemu dimu, lahko največ povedo mnogi, ki so posledice dolgoletnega kajenja občutili na lastni koži oziroma zdravju, in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s saniranjem teh resnih bolezenskih stanj, kolikor je to sploh mogoče. Zato ni nič nenavadnega, da predlogu novele tobačnega zakona odločno nasprotujejo tudi na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Direktorji vseh treh institucij so v javnem pismu, naslovljenem na predsednika države Boruta Pahorja, premiera Marjana Šarca, predsednika državnega zbora mag. Dejana Židana in predsednika odbora za zdravstvo dr. Franca Trčka, poslance pozvali, naj predlaganih sprememb, ki se osredotočajo na triletni zamik pri uvedbi enotne embalaže tobačnih izdelkov, ne podprejo.

V Sloveniji vsako leto zaradi tobaka veliko prezgodaj umre več kot 3000 prebivalcev, kar je 15 odstotkov vseh smrti, opozarjajo direktorica NIJZ Nina Pirnat, strokovni direktor OI izr. prof. dr. Viljem Kovač in direktor univerzitetne klinike Golnik doc. dr. Aleš Rozman. 

»Letno je to več smrti kot zaradi vseh nezgod, vključno s prometnimi, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj. V Sloveniji je tobak med vodilnimi preprečljivimi dejavniki za smrt in za izgubljena zdrava leta življenja ter vzrok številnih prezgodnjih smrti,« opozarjajo Pirnatova, Kovač in Rozman v odzivu na novelo tobačnega zakona. Ob tem dodajo tudi skrb vzbujajoč podatek, po katerem je pri nas vsako šesto izgubljeno življenje v starosti do 59 let mogoče pripisati prav škodljivim učinkom tobaka.

Kajenje dokazano povzroča nastanek številnih rakov

»Nedopustno je, da poslanci finančnim posledicam zaradi zmanjšanja trošarin dajejo prednost pred skrbjo za zdravje prebivalstva. Pozabljajo, da neposredni in posredni stroški zaradi raka in drugih kroničnih bolezni ter prezgodnjih smrti, ki so posledica kajenja, daleč presegajo pričakovano manjši dobiček države, ki bi bil posledica zmanjšane prodaje tobačnih izdelkov,« pa opozarjajo pri Zvezi slovenskih društev za boj proti raku.

Predsednica zveze dr. Maja Primic Žakelj poudarja, da se Slovenija po zbolevnosti in umrljivosti za rakom umešča v zgornjo tretjino lestvice evropskih držav. S kajenjem so povezani pljučni rak, rak grla, žrela, požiralnika, trebušne slinavke, ledvičnega meha in sečnega mehurja, rak nosnih in obnosnih votlin, želodčni, jetrni in ledvični rak (adenokarcinom), rak materničnega vratu, jajčnikov, adenokarcinom požiralnika, rak debelega črevesja in danke ter mieloična levkemija. 

Ker je od približno 1500 novih primerov raka, vsako leto diagnosticiranih v Sloveniji, približno polovica povezanih s kajenjem, dr. Primic Žakljeva poziva poslance, naj sporni predlog zakona čim prej umaknejo – oziroma ga v primeru obravnave »ne podprejo, če jim je mar za zdravje državljanov, ki jih v državnem zboru zastopajo«.

Na nesprejemljivost predlaganih sprememb tobačnega zakona je sicer posebej opozoril tudi onkološki inštitut; njihova opozorila so na tej povezavi.

Spodkopana integriteta postopka, omajano zaupanje v državni zbor ...

Zaradi milo rečeno nenavadnih okoliščin, ki so spremljale pripravo novele zakona in zakonodajni postopek, so zaskrbljeni tudi v Transparency International (TI) Slovenija.

Po njihovi oceni je skrb vzbujajoče, da novelo spremljajo tako močni dvomi v javnosti, saj to spodkopava integriteto postopka in krni že tako ali tako omajano zaupanje javnosti v državni zbor. Dodatne dvome vzbuja izbira skrajšanega postopka obravnave, ki krni možnost razprave o predlogu in omejuje možnost, da se poslanci celovito seznanijo s pomembnimi dejstvi o predlogu in s stališči zainteresirane javnosti, kar le še dodatno deluje »v prid skupinam, ki imajo nesorazmeren vpliv ali dober dostop do odločevalcev«.

Pri tem generalni sekretar omenjene organizacije Vid Tomić spomni na študijo primera, ki jo je v poročilu o lobiranju v Evropi (Lobbying in Europe) objavil TI EU. V njej je nedvoumno prikazano, kako je tobačna industrija pred sedmimi leti nameravala vplivati na zakon o enotni embalaži tobačnih izdelkov v Veliki Britaniji – prek nevladnih organizacij, ki jih je finančno podpirala in s tem izkazovala domnevno podporo javnosti.

Jan Peloza, predstavnik Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj, je prepričan, da bi bili v Sloveniji v primeru, če bi predlog sprememb tobačnega zakona dobil zeleno luč odbora za zdravstvo, »priča ugrabitvi države. Po tem, ko so tri poslanske skupine (LMŠ, SMC in SD) vložile pobudo za sklic nujne seje omenjenega odbora, nam je zdaj več kot jasno, da ti poslanci želijo pomagati predvsem tobačni industriji. Želijo ji omogočiti, da še naprej služi na račun večmilijonskih smrti, saj bo tobak še naprej vabljiv predvsem za otroke in mladostnike.«

Pelozi se zdi neverjetno, nerazumno in nerazumljivo, da nekateri člani odbora za zdravstvo »navkljub enotnemu mnenju vlade, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), državnega sveta, znanstvenikov, javnih ustanov ter domačih in tujih nevladnih organizacij, da je trenutno aktualni predlog zakona plod pisanja tobačne industrije, še naprej slepo in nespametno vztrajajo pri svojem«.

Bo tako na ponedeljkovi izredni seji matičnega odbora? Se bo podobna zgodba ponovila tudi na seji, na kateri bo državni zbor odločal o usodi dokumenta, ki preprosto ne more biti v ponos prav nikomur, zlasti pa ne poslancem, podpisanim pod argumenti, ki se zdijo kot v posmeh razumu in, nenazadnje, tudi ali predvsem volivcem, ki jim politika potem, ko enkrat dobi potrebno kvoto glasov, povsem mirno obrne hrbet, v skrbi za lastne interese?

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.