Trenutno je na čakalnem seznamu 225 bolnikov, ki jim življenje lahko reši edino presaditev organa. Med obolelimi jih 58 čaka na srce, 164 na ledvico (med njimi so trije taki, ki potrebujejo presaditev ledvice in jeter, pet pa presaditev ledvice in trebušne slinavke), 35 jih potrebuje nova jetra (med njimi trije v kombinaciji z ledvico), šest pa jih čaka na presaditev trebušne slinavke (od teh pet v kombinaciji z ledvico). Pa bodo darovani organ prejeli pravočasno? Kakšno sliko kažejo tovrstne napovedi glede na odločanje za darovanje organov post mortem pri nas, so se okoliščine kaj izboljšale, so se zadržki umaknili argumentom, ki govorijo v prid darovanju življenja po življenju?
Stara celina vsako drugo soboto v oktobru posveča posebno pozornost transplantacijski dejavnosti. Zato ob današnjem evropskem dnevu darovanja in presaditve organov in tkiv republiški zavod Slovenija-transplant ponovno opozarja, da donorski sistem – v sklopu tega pri nas vsako leto presadijo približno 100 organov in tako rešijo številna življenja, ki bi sicer brez tovrstnega zdravljenja ugasnila –, temelji na prostovoljnem darovanju.
Pri nas vsako leto presadijo približno 100 organov in tako rešijo številna življenja, ki bi sicer brez tovrstnega zdravljenja ugasnila.
Za darovalca se je mogoče opredeliti fizično, z izpolnitvijo kartice – približno leto dni pa je vpis v register že mogoče hitro in varno opraviti tudi preko spletnega portala eUprava. Kljub uvedbi te možnosti, ki naj bi poenostavila postopek vpisa v register in pripomogla k povečanju tovrstnih odločitev, pa število opredeljenih bodisi za bodisi proti darovanju pri nas še vedno ostaja zelo nizko.
Za darovalca se je mogoče opredeliti od 15. leta dalje, bodisi fizično, z izpolnitvijo kartice, bodisi preko spletnega portala eUprava.
Pri nas je v register darovalcev vpisanih le 9497 ljudi – manj kot 0,5 odstotka slovenskega prebivalstva.
Vpogleda v ta podatek nima prav nihče, niti osebni zdravnik niti upravljalec registra.
Do informacije, kako se je pokojni opredelil do darovanja organov, je mogoče priti šele po njegovi smrti; dostop do tega podatka dobi omejeno število pooblaščenih zdravnikov, ko v register vpišejo uro smrti opredeljene osebe.
Do konca septembra je bilo v nacionalni register darovalcev vpisanih le 9497 ljudi, torej manj kot pol odstotka prebivalstva Slovenije. Mnogi, denimo, še vedno ne vedo, da vpogleda v ta podatek nima prav nihče, niti osebni zdravnik. Do informacije, kako se je pokojni opredelil do darovanja organov, je mogoče priti šele po smrti – in še takrat imajo dostop do tega zgolj pooblaščeni zdravniki, vpeti v dejavnost, ki omogoča tovrstno reševanje življenj.
In na tako možnost v tem trenutku v Sloveniji čaka 225 ljudi. Jo bodo dočakali? Jim bo podarjeno novo življenje?
|
Statistika transplantacij na Slovenskem v prvih devetih mesecih leta 2019 |
|
| Število presajenih organov: | |
| ledvica | 27 |
| srce | 17 |
| jetra | 15 |
| pljuča | 6 |
| trebušna slinavka | 1 |
| SKUPAJ | 66 |
| Bolniki, ki čakajo na presaditev organa: | |
| srce | 58 |
| ledvica | 164 (od tega 3-krat v kombinaciji z jetri in 5-krat v kombinaciji s trebušno slinavko) |
| jetra | 35 (od tega 3-krat v kombinaciji z ledvico) |
| trebušna slinavka | 6 (od tega 5-krat v kombinaciji z ledvico) |
| SKUPAJ | 225 |
| Dolžina čakalnih dob (v povprečju): | |
| srce | 247 dni (oziroma 50 dni za urgentne presaditve) |
| ledvica | 300 dni |
| jetra | 155 dni |
| Vir: Slovenija-transplant, oktober 2019 | |
Letos (do konca septembra) je bilo pri nas presajenih 66 organov, medtem ko je letno povprečje približno 100 transplantacij. Zato vodstvo Slovenija-transplanta v imenu vseh tistih, ki čakajo, da s pomočjo zdravljenja s presaditvijo organa zaživijo novo življenje, ob evropskem dnevu darovanja organov spodbujajo tovrstni razmislek, odločitev in opredelitev, kajti, kot pravijo – en sam darovalec lahko potem, ko je njegovo življenje ugasnilo, podari življenje ne enemu, ampak več ljudem.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
