Ukrepi

Po javnem tehtanju očitkov o seznamih odpisanih v domovih za starejše je jasno: za takimi obtožbami tiči marsikaj, ki pa nima prav nič skupnega z etiko in resnico

»Vsi, ki zdaj v javnosti zganjajo tak halo in stroki očitajo nestrokovno in neetično ravnanje v domovih za starejše med epidemijo, bi se morali sprehoditi skozi tak oddelek v domu. Dr. Dušan Keber je bil, denimo, pri nas med prvimi, ki so se javno zavzeli za uvedbo evtanazije, zdaj pa zagovarja nekaj povsem nasprotnega – zdi se, da za tem tiči zgolj želja po nasprotovanju, ki nima nič skupnega z etiko. In to res ni dobro,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Matjaž Zwitter, starosta slovenske medicine in tako rekoč poosebljenje medicinske etike.

Članek

Ukrepi

Domnevni »seznami smrti« in izgubljena etika

Danes bo aktualna politika verbalno zarezala v srž problemov, povezanih s strokovno oskrbo varovancev v domovih za starejše v času epidemije. Poslanci, člani dveh parlamentarnih odborov – za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide –, bodo na skupni nujni seji, sklicani zaradi »nepotrebnih smrti ter diskriminatorne in nezakonite obravnave starostnikov v domovih starejših občanov«, iskali odgovore na dogajanje v času epidemije. To je trenutno prežeto s številnimi obtoževanji, sumi in natolcevanji, z iskanjem najustreznejših priložnosti za knockoute na političnem oziroma interesnem podiju – z vsem mogočim, le z mislijo na dobro oskrbovancev v domovih ne. Tako se zdi. In tako je tudi v resnici.

Komentirani članek

Ukrepi

V 11 domov za starejše zaradi dvoma v ustreznost zdravstvene oskrbe prihaja izredni strokovni nadzor

Ministrstvo za zdravje se je odzvalo na zaskrbljenost in ogorčenost, ki so ju v javnosti sprožili očitki glede ukrepanja v nekaterih domovih za starejše v času epidemije COVID-19; ponekod so se namreč na navodila glede priprave rezimejev zdravstvenega stanja varovancev odzvali tako, da so vnaprej določili, katere od oskrbovancev bodo, če se okužijo z novim koronavirusom, poslali na zdravljenje v bolnišnico, katere pa ne. Ker gre, če te navedbe držijo, za strokovno in etično nedopustno ravnanje, je takšno dogajanje nemogoče prezreti ali ga omiliti s pavšalnimi pojasnili, zato je nadzor v konkretnem primeru smiseln – in tako je minister za zdravje vendarle zahteval takojšnjo izvedbo izrednega strokovnega nadzora s svetovanjem v 11 ustanovah.

Članek

Ukrepi

Odstop, kazenska ovadba ali sistemski strokovni nadzor – kakšni bodo ukrepi zaradi očitanih nepravilnosti v domovih za starejše?

Da sistemska skrb za starejše v Sloveniji ni takšna, kot bi morala biti, je znano že dolgo; navsezadnje to potrjuje dolgoletno čakanje na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vedno znova obtiči v enem od predalov ministrstva za zdravje, tudi zaradi tako hitrega menjavanja resornih ministrov, da za sprejetje poglobljenih sistemskih ukrepov, ki bi pripomogli k pomembnim izboljšavam v skrbi za zdravje slovenstva, vedno znova zmanjka časa in volje, tudi politične. Tudi med epidemijo novega koronavirusa, ki se je pri nas uradno končala pred nekaj dnevi, čeprav virus še naprej ostaja med nami, se je potrdil nedopusten kadrovski in logistični manko, ki krni delovanje v domovih za starejše.

Članek

Kajenje

Tobačna industrija mora vsakega umrlega kadilca nadomestiti z najmanj enim novim, čim mlajšim

Mladost je, vsaj z vidika tobačne industrije, najidealnejše obdobje, da nekdo postane zasvojen s tobakom – tako so tudi marketinški ukrepi tobačne industrije vse bolj usmerjeni v mlade, zdrave ljudi, s ciljem, da bi ti postali dolgoletni potrošniki tobačnih izdelkov. Zato ima današnji svetovni dan brez tobaka pomenljivo sporočilo: »Zaščitimo mlade pred manipulacijo industrije. Preprečimo rabo tobaka in nikotina med mladimi.«

Članek

Ukrepi

»Če želimo sproščati ukrepe stroge samoizolacije, bo spremljanje kontaktov okuženih nujno,« meni mag. Pia Vračko o ukrepu, ki ga je danes članicam predlagala tudi Evropska komisija

Pia Vračko iz Centra za zdravstveno varstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), specialistka javnega zdravja in magistra mednarodne ekonomije, je svetovalka evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pri načrtovanju ukrepov za obvladovanje COVID epidemije, od včeraj pa sodeluje tudi v strokovni skupini, v kateri pod vodstvom prof. dr. Bojane Beović snujejo ključne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Tovrstnih strokovnih izzivov še dolgo ne bo zmanjkalo, pa naj gre za nadgradnjo testiranja, za uvedbo serološkega testiranja ali za dosledno uporabo zaščitnih mask. Pogovarjali pa sva se predvsem o trenutno najbolj vroči temi – uporabi aplikacije za sledenje kontaktom okuženih; to je sogovornica ovrednotila kot strokovnjakinja s področja javnega zdravja, medtem ko sva oceno o splošnih razsežnostih in dilemah, ki jih poraja tak ukrep, prepustili ekspertom na drugih področjih delovanja družbe.

Članek

Ukrepi

Zaposlenim v zdravstvu je danes zavrelo – obljubljenih dodatkov za nevarnost in dodatne obremenitve v času epidemije (za zdaj) ne bo

Ko sem videla dopis, ki ga je minister za zdravje Tomaž Gantar naslovil na vodstva vseh zdravstvenih domov in bolnišnic, se mi je zdelo najverjetneje, da je v javnosti zaokrožila nekoliko zapoznela, brez dvoma neokusna prvoaprilska šala – dokument je bil namreč podpisan 1. aprila. V zdravstvenih ustanovah so ga prejeli včeraj. Šok zaposlenih je precejšen in upravičen, kajti resorni minister vodstva zavodov poziva k zadržanju (tako pogosto in nedvoumno obljubljanega) izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 ter dodatkov za delo v posebnih razmerah.

Članek

Ukrepi

Novi koronavirus: kaj sledi zaprtju prve osnovne šole in odločitvi, da se meja z Italijo ne zapre

Vlada je sinoči sprejela odločitev, da v sklopu obvladovanja novega koronavirusa meje z Italijo ne bo zaprla, ampak zgolj omejila možnost prehodov čez mejo – je pa, denimo, vsem potnikom, ki prihajajo iz Italije, vstop v državo danes prepovedala Avstralija. Pri nas bo na meji s sosednjo državo po novem delovalo šest prehodov oziroma tako imenovanih kontrolnih točk: Rateče, Robič, Vrtojba, Škofije, Krvavi potok in Fernetiči, vse ostale mejne prehode bodo zaprli; sklep o tem začne veljati danes, začetek izvajanja pa je predviden (šele) v roku petih dni. Tranzitni promet iz Italije se bo odvijal nemoteno. Zaradi okužbe, ki so jo potrdili pri eni od učiteljic v Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku, je šola do nadaljnjega zaprta. V UKC Ljubljana je trenutno s koronavirusom SARS-CoV-2 okuženih pet zaposlenih (v glavnem gre za vodstveni kader) na ginekološki kliniki, eden na stomatološki kliniki, v preverjanju pa je tudi vzorec odvzetega brisa zaposlenemu na nevrološki kliniki. Izvajanje vseh preventivnih zdravstvenih programov je do nadaljnjega ukinjeno, kader bodo prerazporedili oziroma preusmerili v preprečevanje širjenja bolezni COVID-19.

Članek

Ukrepi

Sosežig odpadkov: sklepi poslancev medli, minister za okolje neprepričljiv, iskanje možnosti za boljše življenje prebivalcev srednje Soške doline pa se v tej tragični onesnaževalski zgodbi nadaljuje še odločneje

Sedem ur je trajala včerajšnja seja, na kateri so se poslanci, člani dveh matičnih odborov – za zdravstvo ter za infrastrukturo, okolje in prostor –, do poznih večernih ur seznanjali z nedopustnimi razmerami, ki vplivajo na življenje prebivalcev srednje Soške doline. Ti so že dolgo zaznamovani z azbestno dediščino, ki je na tem delu Slovenije pustila 100-krat močnejši odtis kot na ostalih. Zgodba nekdaj lepe, danes pa tako zelo onesnažene doline, ki ima rdečo nit v preštevanju obolelih za rakom in umrlih, pa je začela v zadnjem času dobivati epilog s sežigom in sosežigom odpadkov, v pretežni meri uvoženih iz tujine, ki ga Salonit Anhovo želi v prihodnje še povečati. Ne le domačini, tudi zdravniki, ki se jim takšen odnos do pomembnega dela slovenstva zdi nedopusten, neetičen in povsem nevzdržen, so se odločili spremeniti tok te zgodbe. O tem je včeraj tekla beseda.

Članek

Pravice pacientov

Si starejši, nemočni in težko bolni ljudje pri nas res lahko le še narišejo pravico do prevoza na zdravljenje, ki jim lahko reši življenje?

Zdravnica Polona Campolunghi Pegan je na facebooku s podrobnim opisom nevzdržnega dogajanja, povezanega s prevozi starejših, težko bolnih, nemočnih in betežnih pacientov, sprožila pravcati revolt. Zavarovalniški nadzorniki s področja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja namreč te prevoze, ne da bi sploh poznali stanje obolelega, nemalokrat označijo kot neutemeljene in nepotrebne ter posledično finančno kaznujejo bodisi zdravnika bodisi zdravstveno ustanovo. In kdo bo odgovarjal takrat, ko bo taka birokratska presoja, ki bi dementnega bolnika, takšnega, ki se še v poznanem prostoru izgubi in ne ve, kaj je nameraval narediti, poslala kar na avtobus, morala prevzeti odgovornost za posledice? Gre za enega izmed resnih sistemskih problemov, ki bi ga že zdavnaj morali rešiti oziroma do tega sploh ne bi smelo priti.

Članek

Transplantacije

Legendarna alpinistka in kraljica slovenskega lednega plezanja Jasna Pečjak od prvega dne, ko so jo po presaditvi pljuč zbudili iz umetne kome, prekipeva od veselja: »Diham! Spet diham!«

Več kot 85 odstotkov Slovencev podpira transplantacijsko dejavnost, najbolj sofisticirani in kompleksni način zdravljenja, s katerim je človeku, ki mu sicer ne bi bilo pomoči, življenje mogoče rešiti s presaditvijo organa. Do darovanja organov po smrti se je doslej opredelilo 0,5 odstotka prebivalstva; podatek o tem ostane zaklenjen do konca posameznikovega življenja.

Članek

Starejši

Kdaj bo vlada začela opravljati svoje delo v dobro državljanov, tudi starejših?

Molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje. Bo takšno stanje tudi v prihodnje pri nas zaznamovalo življenje najštevilčnejšega, a kljub temu nedopustno prezrtega anonimnega dela prebivalstva – starejših? V združenju Srebrna nit ponovno s prstom kažejo na vlado, kajti kljub temu, da v Sloveniji že 14 let s pomočjo javnih sredstev ni bil zgrajen noben nov dom za starejše, v proračunu tudi tokrat ni dovolj denarja. »Pričakovali smo izredno sejo vlade in poziv ministrom, naj se odrečejo delčku 'svojih' proračunskih sredstev za zagotavljanje novih zmogljivosti za namestitev starejših. Zgodilo pa se ni nič,« v današnjem javnem pismu, naslovljenem na predsednika vlade Marjana Šarca, opozarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

Članek

Ukrepi

Alkohol v Evropi vsako leto ugasne za pol Slovenije življenj. In kakšen je ta »davek« v Sloveniji?

Zaradi zlorabe alkohola v Evropi vsak dan ugasne 2500 življenj. Zaradi posledic pretiranega pitja alkohola vsako leto umre približno milijon Evropejcev. In tovrstna epidemiološka slika v Sloveniji ni nič boljša kot v drugih državah na stari celini – pravzaprav so v slovenski »mokri kulturi« številke, ki prikazujejo davek alkohola, izmerjen bodisi v izgubljenem zdravju bodisi v uničenih ali prezgodaj ugaslih življenjih, resnično skrb vzbujajoče. Na pobudo Vesne-Kerstin Petrič so o tem razpravljali tudi na nedavni konferenci Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), kjer so polemiko o posledicah (pretiranega) pitja alkohola nasploh, predvsem pa med mladimi, uvrstili med izpostavljene teme.

Članek

Rak

»Francija in Belgija sta uzakonili pravico do pozabe, kajti ljudje, ki so premagali raka, doslej niso mogli dobiti niti dolgoročnega bančnega posojila,« poudarja doc. dr. Tit Albreht. In kdaj bo temu zgledu sledila Slovenija?

Ne glede na izjemen napredek na področju onkologije diagnozo rak še vedno spremlja stigma – tudi pri posameznikih, ki so to težko bolezen premagali in povsem ozdraveli. A tudi na tem področju prihaja do tektonskih premikov – s tako imenovano pravico do pozabe. Kot pravi doc. dr. Tit Albreht, s katerim sem se o tem pomembnem civilizacijskem dosežku in o drugih izzivih na področju obvladovanja rakavih bolezni pogovarjala v sklopu konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), »gre za družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami, po kateri posameznik – pet let po končanem uspešnem zdravljenju raka pri otroku in deset let po uspešnem zdravljenju pri odraslem – ni več obremenjen z obvezo, da rak sporoči kot svoje bolezensko breme.«

Intervju

Prehranska dopolnila

Ne nasedajte zavajajočim spletnim oglasom o prehranskih dopolnilih – imate le ena jetra!

Čeprav Slovenci zdravje umeščamo na vrh lestvice življenjskih vrednot, je skrb zanj precej raznolika. Opazno se poveča takrat, ko nekaj »zaškriplje«; takrat bi človek naredil vse, da bi odpravil težave, ki bodisi vodijo v bolezensko stanje bodisi so že prepoznavni znak konkretne bolezni. Zato je takrat res pomembno, da ne nasedamo številnim (spletnim) oglasom in obljubam o neverjetnih, tako rekoč takojšnjih učinkih pripravkov, ki da so po »ugodni« ceni na voljo le še kratek čas – kajti cena takšnega pripravka nikoli ni ugodna, lahko pa je usodna. Znani so primeri (v Sloveniji!), ko so si ljudje zaradi nekritičnega jemanja pripravkov za razstrupljanje uničili jetra, nakar jim je življenje lahko rešilo le zdravljenje s transplantacijo. Zato je letošnji dan slovenskih lekarn (26. september) namenjen opozorilom o pravilni in varni uporabi zdravil in prehranskih dopolnil pa tudi zdravilnih rastlin in hrane, izdelkov torej, ki lahko pustijo usoden odtis na največji žlezi v organizmu – jetrih.

Članek

Podhranjenost

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek: »V Sloveniji je podhranjenost velik problem, tudi na račun zakoreninjenih dogem glede debelosti«

»V Sloveniji so dogme glede debelosti zelo zakoreninjene, saj debelost na splošno še vedno gledamo in ocenjujemo glede na indeks telesne mase, kar pa ni v redu, kajti človeka ne določajo kilogrami, ampak sestava njegovega telesa. In prav ta napačni zorni kot, ki se osredotoča na kilograme in indeks telesne mase, je lahko resen problem, če ga zdravnik uporablja bodisi pri bolnikih bodisi pri športnikih. Si predstavljate, da zdravnik športniku z indeksom telesne mase 30 naroči, naj vendarle začne hujšati? Tudi to se dogaja. Zato mora vsak zdravnik vedeti, do kod seže njegovo področje oziroma strokovno znanje – in poiskati strokovnjake, ki njegovo znanje lahko nadgradijo,« opozarja doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, ki kot zdravnica dela na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, sicer pa je izjemna poznavalka tega področja, kar dokazuje tudi eden izmed njenih nazivov: mednarodni učitelj klinične prehrane.

Intervju

Ukrepi

»V Sloveniji ustvarjamo invalide!« opozarja prof. dr. Metoda Dodič Fikfak v pogovoru o okoljskih in drugih prezrtih grožnjah za zdravje slovenstva, ki jih ilustrira z številnimi konkretnimi primeri

Zdravstveni in okoljski problemi so tesno prepleteni, zato bi v Sloveniji ukrepanje v smislu izboljšanja pogojev za zdravo življenje in bivanje moralo postati bistveno bolj usklajeno, kot je v resnici. Problemov je ogromno, pri odgovorih pa kaj hitro zmanjka manevrirnega prostora. Kako je mogoče, da pri nas ne priznavamo poklicnih bolezni, čeprav delodajalci z vztrajanjem pri neustreznih pogojih za delo ustvarjajo invalide? Zakaj se dopušča, da tovarne in podjetja tako rekoč sama ocenjujejo, da njihova dejavnost ne predstavlja tveganja in nevarnosti za zaposlene ali za bližnje prebivalce? Zakaj nimamo neodvisne institucije, ki ne bi podlegala pritiskom in bi brez dlake na jeziku povedala, kaj vse v tej slovenski zimzeleni zgodbi je v resnici bolj črno kot zeleno?

Intervju

Presejalni programi

Aleksander Mežek, ambasador programa Svit: »Občutek imam, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni in da razumejo, da je te stvari smiselno reševati preventivno«

»Siva pot, vodi me, kamor hoče srce ...« je sinoči v sklopu glasbenih večerov Pod grajsko lipo v kranjskem Khislsteinu ob instrumentalni spremljavi Akademikov prepeval Aleksander Mežek, katerega življenje je bilo dolga desetletja razpeto med Slovenijo in Veliko Britanijo, nakar se je pred štirimi leti vrnil v domovino. Mežek pa je tudi prepoznaven ambasador programa Svit, namenjenega zgodnjemu odkrivanju (pred)rakavih sprememb na debelem črevesju in danki. Zakaj? Zato, ker se zaveda, kako pomembno je čim zgodnejše odkritje raka in pravočasni začetek zdravljenja te bolezni – in to želi Mežek sporočiti tudi drugim, tudi z osebno izkušnjo, kajti »vsi tečemo skozi čas – in ko gledamo nazaj, prehitro vse izgine ...«.

Članek

Preventiva

Z zelo preprostimi prijemi lahko prepolovimo tveganje za nastanek raka. Kako?

Začenja se evropski teden boja proti raku, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli približno 8000 moških in 6000 žensk. Ta bolezen pri nas iz leta v leto ugasne več kot 6000 življenj – ker je bila bodisi prepozno odkrita bodisi preveč invazivna, da bi bilo obolelega mogoče rešiti iz njenih krempljev. Po drugi strani pa med nami živi 100.000 zmagovalcev – ljudi, ki so za rakom sicer zboleli, vendar so ga uspešno premagali. In, kar je še pomembneje: po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je z zelo preprostimi prijemi v načinu življenja mogoče prepoloviti breme raka – pa tudi drugih kroničnih obolenj, vključno s srčno-žilnimi boleznimi.

Članek

Ukrepi

Kaj bo novi zdravstveni minister dal v prvi plan – funkcionalno diagnostiko in reanimacijo sistema ali bolnike?

Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana, ki je največjo zdravstveno ustanovo na Slovenskem vodil le dobro leto dni, pred tem pa zdravstva ni pobliže poznal, je kot edini kandidat za ministra za zdravje danes dobil zeleno luč matičnega parlamentarnega odbora. Poslanci so nujno sejo odbora za zdravstvo zaradi redne seje dvakrat prekinili, da so v dveh dneh in treh etapah seje dobili zadovoljive in dovolj celovite odgovore na vsa vprašanja, ki bodo v prihodnje predstavljala ključne izzive v poslanstvu novega zdravstvenega ministra, po profesiji ekonomista; po izčrpnem hiringu je večina članov odbora Šabedrovo kandidaturo podprla.

Komentar