Zanimivo bi bili izvedeti, koliko ljudi v resnici verjame, da je minister za zdravje Samo Fakin odstopil zaradi bolezni, po kateri je menda, vsaj tako je bilo zapisano v včerajšnjem skopem, a po drugi strani zelo prozornem sporočilu za javnost ministrstva za zdravje, prepočasi okreval.
Čakalne dobe do letošnjega septembra ne bodo prepolovljene in ne bodo jih povsem odpravili do septembra 2020, kot je ob prevzemu mandata napovedal zdravstveni minister Samo Fakin. Fakin je namreč danes, pol leta od začetka ministrovanja, odstopil. Zakaj? Premieru Marjanu Šarcu je sporočil, da se njegovo zdravstveno stanje prepočasi izboljšuje.
»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda. Smo res tako pohlevni?« (se) je na zdravstvenem razvojnem forumu, konferenci, ki je že tradicionalno posvečena dilemam in vprašanjem glede (ne)doslednega zagotavljanja varnosti in kakovosti v slovenskem zdravstvenem sistemu, vprašal prim. Dorjan Marušič, zdravnik in samostojni svetovalec; med številnimi funkcijami, ki jih je opravljal v preteklosti, je bil nekaj časa tudi minister za zdravje, zato sistem pozna v srži. Zaveda se, kako nujne so spremembe – vendar opozarja, da tudi milijarde evrov ne bodo pomagale skrajšati čakalnih dob, dokler sprememb ne bodo celovito zasnovali ljudje, ki poznajo prave recepte za ukrepanje.
Dokument o kompetencah v zdravstveni negi, ki bi mu na ministrstvu za zdravje morali prižgati zeleno luč v začeku meseca, nakar so zaprosili za enotedenski zamik (do tega petka), je zdaj pripravljen – na novo, v obliki osnutka. Tega so danes z resornega ministrstva poslali sindikatom in strokovnim združenjem, ki zastopajo interese zaposlenih v zdravstveni negi. Kako resni so torej obeti za ustrezno ureditev statusa medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev?
Izzivov, ki naj bi pripomogli k izboljšanju pogojev za kakovostno, celovito, ažurno in varno delovanje našega zdravstva, je veliko. Ne bo jih mogoče rešiti na hitro, kajti površni, ne dovolj domišljeni prijemi bi, kot vemo iz dogajanj v preteklosti, nabor problemov le še povečali. Eden izmed takih izzivov je področje informacijske tehnologije.
Nedopustno dolge čakalne dobe. Preobremenjenost zdravnikov in medicinskih sester, zlasti v družinski medicini. Nenehno nalaganje papirologije in vedno novih e-opravil, ki zmanjšuje kakovost in varnost zdravljenja. Iztrošene naprave, ki bi jih že davno morali nadomestiti z novimi. Pomanjkanje strokovnega kadra. Zaostajanje za napredkom v medicini. Veliko je stvari, ki hromijo delovanje slovenskega zdravstva, veliko razlogov, ki narekujejo revolt pacientov. Bo prišlo do tega – in če ne, zakaj? Več o tem v pogovoru z Mojco Senčar, zdravnico in bolnico, zagovornico pravic pacientov, ambasadorko ozaveščanja o zdravem življenju in skrbi za lastno zdravje, pronicljivo ocenjevalko razmer v slovenski politiki, ki ne zmore in ne zna potegniti odločilnih potez – v dobro vseh.
Hladen tuš, ki ga je zbornici zdravstvene in babiške nege v četrtek prineslo sporočilo s Štefanove 5, češ da minister za zdravje ne bo potrdil dokumenta o kompetencah v zdravstveni negi, je naletel na različne odzive. Medicinske sestre, srednje in diplomirane, zastopajo različna strokovna združenja, katerih interesi še vedno niso na skupnem imenovalcu. Razhajanja so danes milejša kot pred desetletjem, ko se je srednjemu kadru zgodila velika krivica, vendar je minister Samo Fakin očitno presodil, da mora dokument, ki naj bi popravil krivico in postavil osnovo za standarde in normative v tej stroki, proučiti še ena strokovna skupina.
Ni človeka, ki ne bi vedel, kakšen poklic opravlja medicinska sestra, ki mu ne bi bilo jasno, kakšno predanost zahteva njeno delo v skrbi za paciente, zlasti na bolnišničnih oddelkih, kjer zdravijo bolnike s najtežjimi obolenji, nemočnimi, oslabljenimi, tako rekoč povsem odvisnimi od tuje pomoči. Vsi vemo, kako predano mora biti delo v zdravstveni negi – in kako hudo in nevzdržno je, kadar se poslanstvo tega pomembnega poklica, morda v podobi zgolj ene na tisoč oseb, ki ji (z)manjka empatije in predanosti, etike ali strokovnosti, izjalovi. Tudi to se zgodi. In se dogaja. Vendar tokrat ni govora o tem – trenutno so oči vseh, ki delajo v zdravstveni negi, najsi bodo to bolničarji, zdravstveni tehniki, medicinske sestre ali diplomirane medicinske sestre, uprte v izvršilno oblast, ki je obljubila, da bo s sprejetjem ključnega dokumenta za to profesijo končno pomagala odpraviti krivice, povzročene pred desetletjem – predvsem srednje izobraženemu kadru.
Eppur si muove, bi lahko sklepali po današnjih besedah ministra za zdravje Sama Fakina, ki je po končani seji vlade predstavil, kaj pomeni zelena luč, ki jo je vlada danes prižgala s potrditvijo splošnega dogovora za leto 2019 in sprejetjem finančnega načrta plačnika – zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Odločitev o spornih vprašanjih in določitev gabaritov za razrez letošnje zdravstvene pogače je zdaj znana – in če gre verjeti napovedim, naj bi pomembno pripomogla k skrajšanju nedopustno dolgih oziroma še vedno daljšajočih se čakalnih dob. Kako?
Klemen Markeš dela kot zdravstveni tehnik v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, je pa tudi predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. To poklicno, nepridobitno združenje strokovnega osebja s področja zdravstvene in babiške nege si prizadeva predvsem za ustrezno umestitev srednjih medicinskih sester v sistem, ki jim je pred leti odvzel precejšen del pooblastil za delo z bolniki in jih prenesel na diplomirane medicinske sestre. Ključni paradoks je, da srednje izobraženi kader vse to delo še vedno opravlja, vendar zanj ne dobi plačila. Bo s sprejetjem strokovnih kompetenc na področju zdravstvene nege kaj bolje?