Transplantacije

Legendarna alpinistka in kraljica slovenskega lednega plezanja Jasna Pečjak od prvega dne, ko so jo po presaditvi pljuč zbudili iz umetne kome, prekipeva od veselja: »Diham! Spet diham!«

Več kot 85 odstotkov Slovencev podpira transplantacijsko dejavnost, najbolj sofisticirani in kompleksni način zdravljenja, s katerim je človeku, ki mu sicer ne bi bilo pomoči, življenje mogoče rešiti s presaditvijo organa. Do darovanja organov po smrti se je doslej opredelilo 0,5 odstotka prebivalstva; podatek o tem ostane zaklenjen do konca posameznikovega življenja.

Pediatrija

Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike: »To delo je zagotovo svojevrsten izziv, o tem ni dvoma – ne želim pa si, da bi postalo navdih za kakršenkoli literarni izdelek«

Dobri trije meseci so minili od tedaj, ko je dr. Marko Pokorn, ki je pred tem četrt stoletja kot specialist pediatrije in infektologije skrbel za bolne otroke v sklopu Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dokaj nepričakovano vstopil še v menedžerske vode in prevzel vodenje Pediatrične klinike. Kaj strokovni direktor osrednje slovenske terciarne otroške klinike o izzivih na področju pediatrije pove ob koncu leta, ko je čas za inventuro in za pogled naprej? Kakšno sporočilo, denimo, prinaša ponovni pojav ošpic, kakšne bodo po njegovi oceni posledice naraščajočega vala nasprotovanja cepljenju in kako je z izzivi, ki jih narekujejo pomanjkanje strokovnega kadra in logistični kratki stiki, ki jim v zdravstveni sferi ni videti konca? Več o tem v video intervjuju.

Ukrepi

Janez Poklukar, generalni direktor UKC Ljubljana: »V bolnišnici imamo vedno 60 pacientov, ki so tu že štiri mesece in nimajo kam iti, kajti povpraševanje po domovih za starejše dvakrat presega obstoječe zmogljivosti«

Janez Poklukar, donedavnega direktor jeseniške splošne bolnišnice, je pred slabima dvema mesecema prevzel vodenje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Izzivov je veliko, dela pri odpravljanju ne le bolnišničnih, ampak tudi sistemskih kratkih stikov, preprosto ne zmanjka. V tem tednu se je – istega dne, ko sta v jeseniški bolnišnici dva kandidata, ki naj bi ga nasledila na mestu direktorja, predstavljala svoj program – udeležil okrogle mize z naslovom »Kje smo na poti do rezultatov oskrbe?«, ki se je odvijala v prostorih ZZZS v sklopu konference o upravljanju zdravstvenega sistema na podlagi podatkov. V pogovoru za Zdravstveniportal.si je Poklukar nanizal nekaj ključnih izzivov, na katere se bodo tako ljubljanski UKC kot zdravstvo oziroma slovenska družba nasploh morali čim prej odzvati.

Hematologija

»Pozdravili bomo lahko tudi nekatere bolezni, pri katerih bi bila naslednja postaja le še pokopališče,« je prof. dr. Samo Zver nedvoumen glede nove metode zdravljenja krvnih rakov s CAR-T celicami

Možnosti za zdravljenje krvnih rakov so v Sloveniji dobre, primerljive z najboljšimi praksami po svetu, toda tudi v tej veji medicine je še veliko izzivov. Obeta se uvedba nove metode zdravljenja s celicami, predvidoma prihodnjo jesen. Na Kliničnem oddelku za hematologijo se bodo odpovedali temu, da bi laboratorijske pripravke za vnos genskega zapisa za borbo proti raku naredila ena od farmacevtskih družb, ampak bodo zdravljenje v celoti izvajali sami. Zakaj tako? Zato, ker bo v tem primeru cena štirikrat nižja.

Dobro je vedeti

Veste, kaj storiti po piku oziroma ugrizu strupene kače?

Sončni dnevi so najidealnejša priložnost, da se človek s potepom v naravi, v senci gozdov, otrese vsakodnevnega stresa, poskrbi za dobro počutje in preprosto uživa v lepotah, ki jih ima Slovenija v obilju. Planinarjenje, denimo, je tako rekoč zaščitna znamka slovenstva, ki tovrstnim navdušencem prinaša obilo užitkov, obenem pa je odlična izbira za vzdrževanje kondicije in ohranjanje zdravja. Toda tudi pri tem prostočasnem početju je treba vedeti, kako poskrbeti za svojo varnost pa tudi za varnost drugih. Veste, kako ukrepati, če nekoga »piči« oziroma ugrizne ena od strupenjač, gad ali modras?

Ukrepi

Jelka Godec: »Nikoli nismo zahtevali kartotek otrok, ki so jih zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije«

V povezavi z delovanjem programa otroške srčne kirurgije, v sklopu katerega še vedno niso pojasnili prenekatere podrobnosti iz kalvarije preteklih let, se bosta v četrtek zgodili dve pomembni stvari. Vlada bo odločala o začetku likvidacijskega postopka Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki mu je v poldrugem letu namenila več kot 300.000 evrov, čeprav nikoli ni deloval, parlamentarna preiskovalna komisija pa bo začela s prvimi zaslišanji odgovornih, da bi prišla do dna dogajanju v programu otroške srčne kirurgije oziroma kardiologije, ki je bilo v določenem obdobju, milo rečeno, absolutno nedopustno.

Dobro počutje

Kako poskrbeti za zaščito (zlasti starejših) pred zdravstvenimi zapleti v času bližajočih se vročinskih valov?

Vremenske turbulence so letos izjemne, dolgotrajnemu deževju in za pozno pomlad neznačilnemu hladu je tako rekoč čez noč sledil preskok na poletne temperature, z nezadržno hitrostjo pa se približuje tudi prvi vročinski val. Verjetno ga ni med nami, ki v tem vremensko nepredvidljivem medčasju ne bi le stežka čakal na lepo vreme in s soncem obsijane dni, ki človeka napolnijo z energijo in veseljem. Toda v prihajajočih dneh, ko naj bi zunanje temperature na hitro dosegle več kot 30 stopinj Celzija, ne velja pozabiti na ključne momente, ki človeka – to velja zlasti za starejše ljudi s kroničnimi obolenji – lahko obvarujejo pred posledicami predolge izpostavljenosti povečanim toplotnim obremenitvam, kajti te lahko vplivajo tudi na drugačno učinkovanje zdravil.

Hemofilija

Zdravljenje hemofilije danes in nekoč kot dan in noč

Večina hemofilikov se s to boleznijo že rodi, obolenje pa se lahko pojavi tudi kasneje v življenju, iz različnih razlogov. Tako kot pri številnih drugih obolenjih sta tudi pri hemofiliji ključnega pomena čim zgodnejša diagnoza in čimprejšnji začetek zdravljenja, sicer je umrljivost še vedno visoka. Vendar je dandanašnji na tem področju – v primerjavi z možnostmi za zdravljenje pred nekaj desetletji – medicina dosegla izjemen preboj.

Ukrepi

Erik Brecelj: »V zdravstvu je veliko ljudi, ki so bistveno bolj problematični kot Janez Zemljarič«

Slovensko zdravstvo se je znašlo v situaciji, v kateri se sistem maje na vseh ravneh – v iztekajočem se tednu smo bili priča pravi erupciji dogodkov, ki kličejo po takojšnjih ukrepih. Če želimo ohraniti sistem osnovnega zdravstva, ki so nam ga doslej zavidale številne države, bistveno bolj razvite od Slovenije, če želimo ohraniti doseženo kakovost in varnost v slovenski medicini, bo treba prisluhniti zdravnikom družinske medicine in zaposlenim v zdravstveni negi ter poskrbeti za normalne pogoje dela. Kaj o zadnjih dogodkih v zdravstvu meni dr. Erik Brecelj, ki se je bil doslej najbolj pripravljen izpostaviti v boju proti korupciji, ki onemogoča razvoj zdravstva?

Hematologija

Ministrstvo za zdravje bi moralo ukrepati takoj – da zaščiti hematološke bolnike in njihova življenja

Za imunsko oslabljene bolnike s krvnimi boleznimi sta kontrola ali zdravljenje v ambulanti oziroma v dnevni bolnišnici na polikliniki lahko usodna. Dobesedno. Dolgotrajno čakanje v povsem neustreznih prostorih, kjer mimogrede lahko pride do okužbe, ki hematološkemu bolniku lahko okrni ali izniči možnost za preživetje, je nedopustno – in na to bolniki, skupaj z zdravniki, že dolgo opozarjajo. Zgodba je podobna dolgoletni jari kači prizadevanja za pridobitev ustreznih bivalnih pogojev za bolnišnično zdravljenje v sklopu Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC – to se je spremenilo, razmere na polikliniki pa so ostale slabe in se nenehno poslabšujejo, saj je bolnikov, ki se gnetejo na prenatrpanih hodnikih, vedno več.