Ukrepi

V UKC Ljubljana zagotavljajo, da v programu otroške srčne kirurgije ni več kratkih stikov

Z danes sprejetim odlokom o prenehanju delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), javnega zdravstvenega zavoda, ki naj bi pod okriljem prof. dr. Igorja D. Gregoriča rešil usodo programa otroške kirurgije na Slovenskem, je omenjena zgodba vsaj na tej ravni tudi formalno končana. Takšen epilog je bil sicer predviden in napovedan že z odločitvijo ministra za zdravje Sama Fakina, da bo program otroške srčne kirurgije tudi v prihodnje deloval pod okriljem UKC Ljubljana – in, do nadaljnjega, s pomočjo tujih strokovnjakov.

Ukrepi

Bo še en faux pas slovenskega zdravstva odgnal vrhunskega strokovnjaka, prof. dr. Tomislava Klokočovnika?

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, odhaja. Zaradi pritožb in obtožb skupine zdravnikov. Upravičenih ali povsem krivičnih? In kakšne bodo posledice tega dejanja, ki skorajda preveč srhljivo spominja na dogajanje, povezano z otroško srčno kirurgijo? Več o tem v intervjuju s prof. dr. Tomislavom Klokočovnikom za zdravstveni portal.

Ukrepi

Gorazd Kalan o otroški srčni kirurgiji: »Izničen je še tisti minimalni standard, ki smo ga z muko vzdrževali«

Kako nekdo, ki je bil dolga leta aktivno vpet v program otroške srčne kirurgije in bil tako neposredno seznanjen z vsemi odstopanji od strokovnosti in varnosti v sklopu te sicer izjemno sofisticirane dejavnosti ter bil med tistimi zdravniki, ki so se zaradi anomalij sklicevali na ugovor vesti, ko zdravljenje ni bilo več varno, danes vidi ta program? Program, za katerega vodstvo UKC Ljubljana zatrjuje, da je zdaj kakovosten in varen, da so odstopanja od strokovnih standardov sanirana in da ni nikakršnega razloga za skrb glede varnosti zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, s čimer se je strinjal tudi minister za zdravje Samo Fakin, ko je odločil, da ta program ostane v sklopu ljubljanskega UKC. Kaj pravi mag. Gorazd Kalan, zdravnik, ki je bil od maja do decembra 2017 tudi vodja Centra za kirurško zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami – dokler vlada ni razrešila tedanjega vodstva UKC in sprejela sklepa o ustanovitvi NIOSB, ki ga danes ni več?

Ukrepi

Odisejada reševanja otroške srčne kirurgije se končuje – ali pa začenja, odvisno od zornega kota

Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, deloval bo kot doslej – pod okriljem UKC Ljubljana, v sklopu Centra za otroške srčne bolezni, ki ga bo treba ponovno ustanoviti, medtem ko Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) po slabem letu dni zapira svoja vrata, ki jih v resnici ni niti še odprl. Po novem bo slovenska medicina v sklopu novoustanovljenega centra sodelovala tako s češkimi kirurgi iz centra Motol kot tudi s hrvaškimi in najverjetneje še z bosanskimi kolegi. O tem je tekla beseda na današnjem zaključnem sestanku, ki so se ga pri ministru za zdravje Samu Fakinu udeležili v imenu UKC Ljubljana generalni direktor Aleš Šabeder in strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, iz NIOSB pa vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar.

Ukrepi

Sestanek o programu otroške srčne kirurgije prihodnji torek, odstopila prof. dr. Igor D. Gregorič in dr. Andrej Robida

Minister za zdravje Samo Fakin je na nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo pred tremi tedni zagotovil, da bo odločitev o nadaljnjem delovanju programa otroške srčne kirurgije sprejel v prvi polovici decembra. Napovedano srečanje z glavnimi akterji – vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) – bo res v predvidenem terminu, prihodnji torek, vendar se ga ne bosta udeležila ne prof. dr. Igor D. Gregorič ne dr. Andrej Robida, ki sta zaradi zadnjih dogodkov, povezanih z reševanjem otroške srčne kirurgije na Slovenskem, odstopila.

Ukrepi

Program otroške srčne kirurgije: odločitev bo padla sredi decembra

Program otroške srčne kirurgije, ki deluje v sklopu UKC Ljubljana in za katerega je kazalo, da se po popolnem kadrovskem razpadu preprosto ne bo več mogel pobrati, v tem trenutku deluje. Vodstvo UKC zagotavlja, da se razmere opazno izboljšujejo, najsi gre za kadrovsko pokritje tega izjemno sofisticiranega programa ali za odnose med zaposlenimi, ki da so neprimerljivo boljši kot v preteklosti. Toda minister za zdravje bo odločitev o nadaljnjem delovanju programa, ki je še vedno, vsaj na simbolični ravni, razpeto med dvema nosilcema, ljubljanskim UKC in Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), sprejel šele čez mesec dni. Do takrat pa ga, tudi zaradi današnjih obljub, izrečenih na nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, čaka veliko dela.

Rak

Rak trebušne slinavke, bolezen z najbolj usodno prognozo – kako jo prepoznati dovolj zgodaj

Rak trebušne slinavke ali pankreasa je eden izmed redkih rakov, pri katerih se statistika kljub izjemnemu napredku znanosti in medicine v zadnjih štirih desetletjih ni prav nič spremenila. Bolezen je težko prepoznavna, diagnoza praviloma postavljena prepozno, stopnja umrljivosti zaradi tega raka pa je izjemno visoka, saj bolniki po postavitvi diagnoze in začetku zdravljenja (v povprečju) živijo manj kot pet mesecev. Pa ne bi bilo treba, da je tako.

Ukrepi

Otroška srčna kirurgija ostaja v UKC Ljubljana – najboljša možnost ali izgubljena priložnost?

Otroška srčna kirurgija ostaja v Sloveniji, še naprej bo delovala v sklopu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Minister za zdravje Samo Fakin je danes s temi besedami napovedal razplet zgodbe, do kakršne v medicini v resnici nikoli ne bi smelo priti. Podrobnosti bodo znane v kratkem, a scenarij je predvidljiv. Vključuje intenzivne pogovore tako z UKC kot z Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), kar se zdi dobro, vendar istočasno pušča kopico dilem in vprašanj brez pravih odgovorov. Končna odločitev bo znana v začetku decembra.

Zavajajoče oglaševanje

Lažne spletne strani spet lažejo bolnikom!

Zdravje je neprecenljiva vrednota, ki jo ceni prav vsakdo med nami – če ne prej, pa potem, ko ga izgubi. Takrat bi človek naredil vse, da bi dobil nazaj izgubljeno in živel kakovostno, brez tegob, ki jih prinaša bolezen. Zato ni nič nenavadnega, da so bolniki stalna tarča zavajajočih oglasov, ponudb, ki za »nizko, sprejemljivo ceno« obljubljajo tako rekoč nemogoče – ozdravitev tudi pri neozdravljivih, napredujočih kroničnih boleznih. Zato ni nič nenavadnega, da v UKC Ljubljana spet opozarjajo pred lažnivimi obljubami o »čudežnih kremah«, s katerimi si lažne spletne strani kupujejo zaupanje bolnikov.

Inovacije

Rekonstrukcija nosu na podlahti s pomočjo 3D modela – slovenska inovacija je pacientki po amputaciji nosu zaradi kožnega raka omogočila novo življenje

Invazivni kožni rak. Diagnoza, zaradi katere je bila amputacija nosu neizogibna, je mladi, aktivni ženski postavila življenje na glavo. Dobila je estetsko protezo, vendar življenje preprosto ni moglo biti več enako. Kaj narediti? Implantacija darovanega organa ni prišla v poštev, ker bi se zaradi obveznega jemanja imunosupresivnih zdravil, ki preprečujejo, da bi organizem zavrnil »tujek«, maligna bolezen lahko ponovila. Ekipa ljubljanskega UKC s prof. dr. Urošem Golobičem Ahčanom na čelu je našla rešitev: popolna rekonstrukcija nosu na podlahti s pomočjo tridimenzionalnega modela, nakar so novi nos, ko je bil oživčen in ožiljen, prenesli na obraz.