Ukrepi

Slovenci se vse bolj dosledno držimo priporočenih (samo)zaščitnih ukrepov, vendar nas najtežje preizkušnje v epidemiji novega koronavirusa še čakajo

Čeprav namerava vlada v prihodnjih dneh razpravljati o nadaljnjem stopnjevanju ukrepov oziroma prepovedi, namenjenih lažji prebroditvi krize, ki jo narekuje epidemija novega koronavirusa, upočasnjenemu širjenju okužb s koronavirusom in čim celovitejši pripravi na vrh zbolevnosti za COVID-19 v Sloveniji, morda napovedovanega odloka, po katerem naj bi se prebivalci zadrževali zgolj znotraj meja občine, v kateri živijo, niti ne bo treba sprejeti. Zakaj? Zato, ker se Slovenci vse bolj dosledno držimo veljavnega odloka in priporočenih (samo)zaščitnih ukrepov.

Ukrepi

»Smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli«

»Sem zdravnica na onkološkem inštitutu v Ljubljani in moram povedati, da me je strah. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje neodgovorni. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje sebični, 'pametni' in ko vidim, da mislijo, da pretiravamo. Torej, dragi moji: smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli,« se je danes zvečer na splošno (ne)razumevanje opozoril glede nevarnosti novega koronavirusa na facebooku odzvala zdravnica doc. dr. Mirjana Rajer.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović, infektologinja, o novem koronavirusu in potovanjih: »Za zdaj zadoščajo osnovni higienski ukrepi. Ne moremo pa dati 100-odstotnih priporočil oziroma garancij. Sama se nisem odločila za nošenje maske.«

Prof. dr. Bojana Beović je specialistka infektologije, zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, in profesorica na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Srž njenega strokovnega poslanstva je spopadanje z okužbami. Pravkar se je vrnila iz Izraela in v kontekstu trenutno aktualnega dogajanja na globalni ravni – spopadanja z novim koronavirusom – me je zanimalo, kaj v smislu zaščite pred okužbo s tem virusom svetuje sleherniku.

Ukrepi

Novi koronavirus: kdo bo pri nas sprejemal in obravnaval bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Do zdaj v Sloveniji primer okužbe z novim koronavirusom (še) ni bil potrjen. Predstavniki javnega zdravja nakupovanje zalog hrane, zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev označujejo kot nepotrebno. A kljub temu se glede na globalno stanje in na situacijo, ki je vzniknila v neposredni bližini Slovenije, v Italiji, velja vprašati, kako dobro je slovenski kadrovsko, prostorsko in logistično okrnjeni zdravstveni sistem v resnici pripravljen na grožnjo, ki bi jo utegnilo sprožiti širjenje okužb z novim koronavirusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Oba univerzitetna klinična centra, ljubljanski in mariborski, sta do nadaljnjega iz preventivnih razlogov že zaprla vrata za obiskovalce, enaka zapoved od danes naprej velja tudi v celjski in jeseniški splošni bolnišnici, medtem ko na Onkološkem inštitutu Ljubljana popolna prepoved obiskov zaradi povečanega števila okužb dihal in naglega naraščanja obolelih za gripo velja že od 13. februarja.

Ukrepi

Prof. dr. Marko Noč: »Zdravstvo ne more biti poligon, na katerem se igrajo z zdravjem in usodami bolnih ljudi na račun prikrivanja različnih ozadij«

Prof. dr. Marko Noč, znani in priznani slovenski kardiolog in specialist interne medicine, klinični strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske raziskovalne dosežke v tej veji medicine v letu 2018, je tudi eden izmed redkih, vendar odločnih žvižgačev; ti brez strahu opozarjajo na nedopustne anomalije in korupcijo, ki že desetletja krojijo usodo slovenskega zdravstva.

Respiratorne okužbe, gripa

Gripa in novi koronavirus – panika je odveč, previdnost pa je več kot nujna

Gripa je tu, kot vsako zimo; do njenega izbruha je prišlo približno teden dni prej kot ponavadi, vrhunec obolevnosti bo čez približno 14 dni. Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, pa danes ni predstavila le aktualnih podatkov o zbolelih za gripo, ampak je podrobneje spregovorila tudi o razsežnostih novega »kitajskega« koronavirusa; ta se je z živali prenesel na ljudi, pri katerih od lanskega decembra povzroča bolezen z znaki, značilnimi za pljučnico: vročina, kašelj in občutek pomanjkanja zraka. Prvi sum okužbe z novim koronavirusom pri nas je ovržen.

Transplantacije

Legendarna alpinistka in kraljica slovenskega lednega plezanja Jasna Pečjak od prvega dne, ko so jo po presaditvi pljuč zbudili iz umetne kome, prekipeva od veselja: »Diham! Spet diham!«

Več kot 85 odstotkov Slovencev podpira transplantacijsko dejavnost, najbolj sofisticirani in kompleksni način zdravljenja, s katerim je človeku, ki mu sicer ne bi bilo pomoči, življenje mogoče rešiti s presaditvijo organa. Do darovanja organov po smrti se je doslej opredelilo 0,5 odstotka prebivalstva; podatek o tem ostane zaklenjen do konca posameznikovega življenja.

Pediatrija

Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike: »To delo je zagotovo svojevrsten izziv, o tem ni dvoma – ne želim pa si, da bi postalo navdih za kakršenkoli literarni izdelek«

Dobri trije meseci so minili od tedaj, ko je dr. Marko Pokorn, ki je pred tem četrt stoletja kot specialist pediatrije in infektologije skrbel za bolne otroke v sklopu Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dokaj nepričakovano vstopil še v menedžerske vode in prevzel vodenje Pediatrične klinike. Kaj strokovni direktor osrednje slovenske terciarne otroške klinike o izzivih na področju pediatrije pove ob koncu leta, ko je čas za inventuro in za pogled naprej? Kakšno sporočilo, denimo, prinaša ponovni pojav ošpic, kakšne bodo po njegovi oceni posledice naraščajočega vala nasprotovanja cepljenju in kako je z izzivi, ki jih narekujejo pomanjkanje strokovnega kadra in logistični kratki stiki, ki jim v zdravstveni sferi ni videti konca? Več o tem v video intervjuju.

Ukrepi

Janez Poklukar, generalni direktor UKC Ljubljana: »V bolnišnici imamo vedno 60 pacientov, ki so tu že štiri mesece in nimajo kam iti, kajti povpraševanje po domovih za starejše dvakrat presega obstoječe zmogljivosti«

Janez Poklukar, donedavnega direktor jeseniške splošne bolnišnice, je pred slabima dvema mesecema prevzel vodenje Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Izzivov je veliko, dela pri odpravljanju ne le bolnišničnih, ampak tudi sistemskih kratkih stikov, preprosto ne zmanjka. V tem tednu se je – istega dne, ko sta v jeseniški bolnišnici dva kandidata, ki naj bi ga nasledila na mestu direktorja, predstavljala svoj program – udeležil okrogle mize z naslovom »Kje smo na poti do rezultatov oskrbe?«, ki se je odvijala v prostorih ZZZS v sklopu konference o upravljanju zdravstvenega sistema na podlagi podatkov. V pogovoru za Zdravstveniportal.si je Poklukar nanizal nekaj ključnih izzivov, na katere se bodo tako ljubljanski UKC kot zdravstvo oziroma slovenska družba nasploh morali čim prej odzvati.

Hematologija

»Pozdravili bomo lahko tudi nekatere bolezni, pri katerih bi bila naslednja postaja le še pokopališče,« je prof. dr. Samo Zver nedvoumen glede nove metode zdravljenja krvnih rakov s CAR-T celicami

Možnosti za zdravljenje krvnih rakov so v Sloveniji dobre, primerljive z najboljšimi praksami po svetu, toda tudi v tej veji medicine je še veliko izzivov. Obeta se uvedba nove metode zdravljenja s celicami, predvidoma prihodnjo jesen. Na Kliničnem oddelku za hematologijo se bodo odpovedali temu, da bi laboratorijske pripravke za vnos genskega zapisa za borbo proti raku naredila ena od farmacevtskih družb, ampak bodo zdravljenje v celoti izvajali sami. Zakaj tako? Zato, ker bo v tem primeru cena štirikrat nižja.