Bo zdaj, ko vodenje zdravstvenega ministrstva začasno prevzema kar premier Šarec, manj takšnih zgodb v zdravstvu, o kakršnih pišemo danes?

Bo zdaj, ko vodenje zdravstvenega ministrstva začasno prevzema kar premier Šarec, manj takšnih zgodb v zdravstvu, o kakršnih pišemo danes?

Iskrena izpoved zdravnice družinske medicine iz Celja, ki je na družbenih omrežjih objavila pojasnilo, zakaj ne želi, noče, ne more in ne zmore več nadaljevati z delom v zdajšnjih okvirih in pogojih, ki jih določa sistem, je jasen odraz tega, kar se dogaja v našem zdravstvu. V javnosti pa smo po drugi strani priča gonji proti »zaslužkarskim« zdravnikom, ki da preprosto niso več zadovoljni s tem, kar jim omogoča sistem. Pa so te ocene, praviloma skrite za izmišljenimi profili posameznikov, ki se pod žaljivke in vse pogosteje tudi sovražni govor ne upajo podpisati s svojim pravim imenom, res utemeljene? Odgovor je jasen.

Bo zdaj, ko vodenje zdravstvenega ministrstva začasno prevzema kar premier Šarec, manj takšnih zgodb v zdravstvu, o kakršnih pišemo danes?
Zdravniki, za zdaj zlasti ti, ki delajo v osnovnem zdravstvu kot družinski oziroma splošni zdravniki, ne nameravajo več pristajati na sistemske pritiske in obremenitve, zaradi katerih postajajo vse bolj birokratski in vedno manj strokovni. Sistem namreč namesto tega, da bi krepil strokovni del zdravnikovega dela, bistveno bolj krepi birokratska pravila, ki jim morajo zdravniki slediti. Trpita pa kakovost in varnost zdravljenja in posledično, jasno, na eni strani zdravniki, ki se izgubljajo v birokraciji in papirologiji, in na drugi bolniki, saj ti postopki porabijo čas in pozornost, ki bi morala biti namenjeni njim. Foto: iStock

»V tem zdravstvenem sistemu si ne želim več delati, ker ne morem opravljati svojega poklica po strokovnih standardih in normativih. Ker sem, skupaj s specializacijo, študirala devet let, potem pa se izpopolnjevala tako iz uradne kot tudi komplementarne medicine – zdravstveni sistem pa onemogoča uporabo mojega strokovnega znanja,« pravi Katja Žerjav, specialistka družinske medicine, ki potem, ko ji zadnji dan v marcu poteče stara pogodba s plačnikom, zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), nove pogodbe ne namerava podpisati. Zakaj taka odločitev?

»Z veseljem sem zdravnica, ne želim pa biti administratorka, kajti zdravniki nismo delavci za tekočim trakom, bolniki pa niso predmeti, ki jih pakiramo v enake škatle,« opozarja Katja Žerjav na sistemske nesmisle, ki močno načenjajo tudi kakovost in varnost zdravnikovega dela – in zdravnica si v prihodnje preprosto ne želi biti več del organizacijskih nesmislov, sistemskih pritiskov in odločevalskih nebuloz. 

Z veseljem sem zdravnica, ne želim pa biti administratorka, kajti zdravniki nismo delavci za tekočim trakom, bolniki pa niso predmeti, ki jih pakiramo v enake škatle.

Katja Žerjav,
družinska zdravnica

Vse to se za zdaj najbolj odraža v osnovnem zdravstvu, kjer čakalnih vrst ne bi smelo biti, pa so, kljub temu, da zdravnik na dan pregleda po 50, 60, 70 in več bolnikov. Pri tem se mora vse bolj posvečati komunikaciji z računalnikom, iskanju pravih oznak za vrsto zdravstvene storitve, ki jih je danes že nad 1000. E-storitve, ki naj bi zdravnikom olajšale delo ter izboljšale kakovost in varnost zdravljenja – pa tudi z zdravljenjem povezane komunikacije –, so v resnici, vsaj za zdaj, izvor številnih težav. Težav, ki jih na koncu ne občutijo le zdravniki, ampak tudi ali predvsem pacienti.

»Zakaj taka odločitev? Ker pri svojem delu in odločitvah ne morem svobodno odločati, kaj je za določenega bolnika najbolje. Ker želim ohraniti svoje zdravje in ne želim umreti prej, kot v povprečju umirajo Slovenke – kar sicer velja za družinske zdravnice. Ker nisem plačana za to, kar naredim. Ker sistem že dolgo ne deluje več, samo zdravstveni delavci ga umetno ohranjamo pri življenju,« je neposredna in jasna zdravnica, ena od mnogih, ki jim je prekipelo zaradi dogajanja v zdravstvu in zdaj temu nameravajo narediti konec. 

Zakaj zdravnica Katja Žerjav 1. aprila 2019 ne bo podpisala nove pogodbe z ZZZS?

Ker pri svojem delu in odločitvah ne morem svobodno odločati, kaj je za določenega bolnika najbolje.

Ker želim ohraniti svoje zdravje in ne želim umreti prej, kot v povprečju umirajo Slovenke – kar sicer velja za družinske zdravnice.

Ker nisem plačana za to, kar naredim.

Ker sistem že dolgo ne deluje več, samo zdravstveni delavci ga umetno ohranjamo pri življenju.

Stanje, ki je narekovalo spontani revolt zdravnikov v osnovnem zdravstvu

Kranjski zdravniki, ki delajo v osnovnem zdravstvu, naj bi radikalno odločitev, ki so jo že sprejeli in napovedali odpovedi delovnega razmerja, uresničili čez slaba dva tedna, celjski stanovski kolegi bodo to naredili predvidoma v maju. 

V maju naj bi sicer vsi zdravniki na Slovenskem – tudi tisti, ki se ne bodo odločili za nepodpis pogodbe z ZZZS, ki jim v sozvočju z določbami splošnega dogovora za leto 2019 omogoča kritje programa zdravstvenih storitev –, začeli delati dosledno po strokovnih standardih in normativih. Ti so sicer že del kolektivne pogodbe, niso pa (bili) zagotovljeni pogoji za njihovo udejanjanje.

Odločitev za prenos v prakso, ki bo bolniku zagotavljala več varnosti na račun bistveno bolj poglobljene, kakovostnejše obravnave, pa bo imela tudi drugačne posledice. Dobra tretjina zdravnikov, ki so zdaj močno preobremenjeni, bo v prihodnje delalo manj. Čakalne vrste se bodo še podaljšale, toda bolnik bo takrat, ko bo prišel na vrsto, imel več zdravnikove pozornosti. Več časa bo za anamnezo, diagnostiko in skupno odločitev glede zdravljenja. Komunikacija z računalnikom in papirologija pa ne bosta več »odžrli« večine časa, predvidenega za bolnika, kot se to dogaja zdaj, ko papirologija še dodatno podaljšuje čakalne dobe.

Kaj bo prineslo dosledno udejanjanje standardov in normativov?

Dobra tretjina zdravnikov, ki so zdaj močno preobremenjeni, bo v prihodnje (predvidoma od maja dalje) delalo manj.

Čakalne vrste se bodo še podaljšale, toda bolnik bo takrat, ko bo prišel na vrsto, imel več zdravnikove pozornosti.

Več časa bo za anamnezo, diagnostiko in skupno odločitev glede zdravljenja.

Komunikacija z računalnikom in papirologija pa ne bosta več »odžrli« večine časa, predvidenega za bolnika, kot se to dogaja zdaj, ko papirologija še dodatno podaljšuje čakalne dobe.

Pri odločitvi za prenehanje delovanja v okvirih, ki jih določa sistem – in ki niso dobri ne za zdravnika ne za zdravstveni tim, še najmanj pa za bolnika – se Katja Žerjav sklicuje tudi na modrost, ki jo je slišala v Turčiji. »Hiša prinese eno ničlo, služba prinese dodatno ničlo, avto še eno ničlo – in tako dalje ... Toda le, če imaš zdravje in srečo, lahko pred te ničle postaviš enko – če tega dvojega nimaš, pa v resnici nimaš ničesar! Zato 1. aprila 2019 ne bom podpisala nove pogodbe z ZZZS.«

Pri tem opozarja, da je zdajšnji pristop ZZZS – glede administrativnih obremenitev, ki z zdravniško stroko nimajo nobene zveze in so ji jih vsilili – absolutno nevzdržen. »Prav tako nevzdržno je prelaganje administrativnih obremenitev na medicinske sestre. V ambulantno delo spada le pisanje receptov in napotnic, za zagotavljanje vseh ostalih pravic zavarovancev pa naj poskrbi ZZZS.«

V ambulantno delo spada le pisanje receptov in napotnic, za zagotavljanje vseh ostalih pravic zavarovancev pa naj poskrbi ZZZS.

Katja Žerjav,
zdravica iz Celja

Kako najti pot iz res hude krize v družinski medicini?

Tudi mag. Tatjana Cvetko, specialistka splošne medicine, ki deluje v sklopu Zdravstvenega doma Koper v enoti Olmo, je prepričana, da je nevzdržno stanje treba spremeniti – v dobro vseh.

»Prišel je čas, ko smo v družinski medicini resnično v zelo zelo hudi krizi. Strokovno smo se ves čas posvečali temu, da bi bolnike gledali celostno, celovito, da bi jim pomagali najti pravo pot do zdravja. Zdaj pa se spopadamo s pomanjkanjem zdravnikov, z ogromno preobremenjenostjo, z goro birokratizacije, administrativnih ukrepov in pravil, zaradi česar se naše delo močno spreminja. Na žalost je tako, da bolnikom, namesto da bi jih gledali, pišemo napotnice, čakamo, da nam e-sistem napotnico spusti naprej, ko napotnica ne velja več, jo moramo ponovno napisati, pojavljajo se številni razlogi, zaradi katerih napotnica 'ni prava', posledično se množijo telefonski klici ... V resnici postajamo bolj birokratski prav zaradi sistema, ki, namesto da bi krepil strokovni del zdravnikovega dela, bistveno bolj krepi birokratska pravila, ki jim moramo slediti,« je v pogovoru za zdravstveni portal povedala Tatjana Cvetko.

V resnici postajamo bolj birokratski prav zaradi sistema, ki, namesto da bi krepil strokovni del zdravnikovega dela, bistveno bolj krepi birokratska pravila, ki jim moramo slediti.

mag. Tatjana Cvetko,
splošna zdravnica

Kadar pri sledenju birokratskim postopkom pride do najmanjših sprememb v okvirih, ki so, resnici na ljubo, res slabo domišljeni, na vrata ordinacije ne trkajo le bolniki, ampak tudi inšpektorji in zavarovalnica, čemur sledijo kazni, kar za delo v družinski medicini, kot poudarja Cvetkov, nikakor ni ugodno. 

»V družinski medicini je treba imeti čas predvsem za človeka in za vse šope izvidov, ki jih ta po dolgotrajnem čakanju prinese s seboj. Ko, denimo, pacienta pošlješ na pregled in preiskave h kardiologu, vrne pa se šele po dveh letih, niti ne veš več, zakaj si ga poslal, pacient pa ne ve, zakaj ima s seboj toliko izvidov. Zato si je treba vzeti čas zanj, za njegovo bolezen – in tega nam danes strašno primanjkuje.«

V družinski medicini je treba imeti čas predvsem za človeka in za vse šope izvidov, ki jih ta po dolgotrajnem čakanju prinese s seboj.

Ko, denimo, pacienta pošlješ na pregled in preiskave h kardiologu, vrne pa se šele po dveh letih, niti ne veš več, zakaj si ga poslal, pacient pa ne ve, zakaj ima s seboj toliko izvidov.

Tatjana Cvetko,
zdravnica iz Kopra

Splošni dogovor, ki vsako leto določi razrez zdravstvene finančne pogače in s tem plačilo posameznih programov, je letos po oceni Tatjane Cvetko družinske zdravnike dvojno izigral.

»Tega, kar smo si izposlovali v zadnji stavki, v splošnem dogovoru ni. Ni upoštevanja državnega povprečja glavarinskih količnikov, ki naj bi se premikalo proti cilju 1500 glavarinskih količnikov na posameznega zdravnika oziroma na 1200 oseb, za katere naj bi skrbel družinski zdravnik. To pomeni, da morajo zdravniki tam, kjer je pomanjkanje tega strokovnega kadra izrazito, vpisati še več pacientov; ta regijska povprečja povzročajo veliko neenakost. Pri tem ne gre toliko za zdravnike kot za bolnike – za neenakost pri zagotavljanju dostopnosti do zdravnikov. Že preobremenjeni zdravniki bodo obremenjeni še bolj – tam, kjer je bila lokalna politika pametna in je mlade zdravnike zaposlila ne glede na to, ali je ZZZS zagotovil plačilo zanje ali ne, pa imajo zdravnikov dovolj. Tovrstna neenakost se bo s tem splošnim dogovor bistveno poslabšala,« je prepričana Cvetkova.

Splošni dogovor, ki vsako leto določi razrez zdravstvene finančne pogače in s tem plačilo posameznih programov, je letos družinske zdravnike po oceni Tatjane Cvetko dvojno izigral.

Bistveno bolj problematičen pa naj bi bil del splošnega dogovora, po katerem se zdravniki sprašujejo, ali ima sploh še smisel delati v (takem) zdravstvu, kajti »drugi problem, pri katerem se nam smejijo v brk, je določitev, da bo 13.000 kurativnih količnikov na leto dovolj za 100-odstotno izpolnitev programa – najbolj obremenjeni zdravniki pa naredimo dvakrat ali trikrat toliko! Nam sporočajo, da nam ni treba delati? Pravzaprav so bolniki tisti, ki morajo razmisliti, ali je tak splošni dogovor pravi ali ne.«

Zdravnica Tatjana Cvetko:

Nam sporočajo, da nam ni treba delati?

Pravzaprav so bolniki tisti, ki morajo razmisliti, ali je tak splošni dogovor pravi ali ne.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani, kjer lahko obenem sodelujete v spodnji anketi:

Anketa

dopis predsednika vlade predsedniku DZ



Resna kriza v (osnovnem) zdravstvu tudi kot nauk politiki? 

V kratkem bodo številni zdravniki – za zdaj ti, ki delajo v osnovnem zdravstvu, v družinski oziroma splošni medicini – zaradi nevzdržnih razmer prenehali z delom. V začetku aprila naj bi se to zgodilo v kranjskem zdravstvenem domu, mesec kasneje v celjskem ...

»Predstavljam si, v kako zelo hudi stiski so bili ti kolegi, ki so se veliko pogovarjali in se pregovarjali z vodstvom, z odgovornimi, in na koncu sprejeli tako drastično odločitev, ki ne vpliva le na delo javnih zdravstvenih zavodov, ampak predvsem na njihovo osebno in družinsko življenje. To je res ogromna kriza, ki je nihče ne prepozna,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si povedala zdravnica družinske medicine mag. Tatjana Cvetko.

In dodala: »Upam, da bo te kolege sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides podprl moralno, finančno in, verjetno, tudi s katero od oblik sindikalnega boja – da jim mogoče teh odpovedi niti ne bo treba uresničiti. Res upam, da do vseh teh odpovedi ne bo prišlo, ampak da se bo namesto tega politika končno vendarle vprašala, ali je to danes, v Sloveniji, ki želi biti del razvite Evrope, res mogoče.«

Po drugi strani pa se človek lahko zelo utemeljeno vpraša, ali je na tej ravni res mogoče upati na izboljšave – glede na to, da je premier Marjan Šarec danes poslancem sporočil, da bo do nadaljnjega delo ministra za zdravje opravljal kar sam.

Najbolj brano