Leto 2019 slovenskim pacientom (končno) prinaša novo pravico – možnost ocenjevanja kakovosti zdravstvenih storitev

Leto 2019 slovenskim pacientom (končno) prinaša novo pravico – možnost ocenjevanja kakovosti zdravstvenih storitev

Veliko je logističnih težav, ki krnijo kakovost in varnost zdravstvene obravnave, številni sistemski kratki stiki vplivajo predvsem na predolge čakalne dobe; posledično marsikdaj prepozen začetek zdravljenja pušča konkretne odtise na že tako ali tako načetem zdravju obolelega, nemalokrat pa do zapletov pride tudi ali predvsem na račun neustrezne komunikacije in odnosa. Razmislek, kako to popraviti, kako izboljšati kakovost in varnost zdravstvene obravnave, ni nov; nasprotno, ta izziv zahteva nenehno dosledno ukrepanje na vseh ravneh, na kar stalno opozarjamo tudi na zdravstvenem portalu. Pa bo pilotni projekt, ki se začenja ta mesec in v sklopu katerega naj bi tudi pacienti pripomogli k zagotavljanju kakovostnejše zdravstvene obravnave, tudi v resnici pripomogel k izboljšavam?

Leto 2019 slovenskim pacientom (končno) prinaša novo pravico – možnost ocenjevanja kakovosti zdravstvenih storitev
Slovenskim pacientom je leto 2019 prineslo novo pravico – ocenjevanje kakovosti zdravstvene obravnave. Kot kaže, bomo končno tudi pri nas dobili osebne izkaznice zdravstvenih ustanov in tamkaj delujočih zdravstvenih timov oziroma zdravnikov. Foto: iStock

Na ministrstvu za zdravje so pripravili pilotni projekt, ki ga bodo ta mesec začeli izvajati v zdravstvenih domovih v Ljutomeru in v Sežani ter v splošnih bolnišnicah Trbovlje, Novo mesto in Brežice. Pacienti bodo na portalu zVem (zvem.ezdrav.si/e-zdravje) ali na spletni strani zdravstvene ustanove lahko – s sodelovanjem v anonimni anketi – ocenili kakovost zdravstvene obravnave in s tem tudi zdravstvene ustanove, kjer so jih obravnavali oziroma zdravili. Pa bodo ta sporočila slišana, bodo pobude in utemeljene kritike pripomogle k izboljšavam?

Kot so danes sporočili z ministrstva za zdravje, z omenjenim pilotnim projektom uvajajo možnost ocene (ne)zadovoljstva z zdravstveno obravnavo v ambulanti oziroma dispanzerju (zdravstveni dom, pediatrična ambulanta, splošna ambulanta ...), v specialistični ambulanti, v bolnišnici (hospitalizacija, dnevna obravnava, urgentni center), zdravilišču ali zavodu za rehabilitacijo.

Ocena (ne)zadovoljstva z obravnavo

Po končanem testnem obdobju in analizi načrtovanega pristopa bo pripravljena končna različica metodologije, s standardiziranimi vprašalniki, v katere bodo vključeni vsi zdravstveni domovi in bolnišnice oziroma vsi izvajalci zdravstvenih storitev ne glede na status (javni, zasebni s koncesijo ali zasebni).

Vprašalnik je na voljo v petih jezikih (poleg slovenskega še v madžarskem, italijanskem, nemškem in angleškem), pacient ali njegovi bližnji pa ga lahko izpolnijo v treh mesecih po opravljeni zdravstveni storitvi.

Na ministrstvu so že v začetku mandata obljubljali boljšo komunikacijo z vsemi akterji, ki so na različne načine vpeti v delovanje zdravstvenega sistema in odvisni od kakovosti in učinkovitosti njegovega delovanja. Projekt naj bi pacientom zagotovil aktivno sodelovanje pri vrednotenju sistema zdravstvenega varstva, kar je (če bodo zdajšnje obljube in napovedi uresničene tudi v praksi) lahko zelo konkretno povezano tudi z ukrepi, ki naj bi pripomogli k izboljševanju stanja na tem področju.

Projekt naj bi pacientom zagotovil aktivno sodelovanje pri vrednotenju sistema zdravstvenega varstva, kar je (če bodo zdajšnje obljube in napovedi uresničene tudi v praksi) lahko zelo konkretno povezano tudi z ukrepi, ki naj bi pripomogli k izboljševanju stanja na tem področju.

Predlogi za izboljšave

Pa bo res tako? V precejšnji meri bodo nadaljnji koraki in tudi konkretni ukrepi odvisni od angažmaja pacientov, ki bodo lahko ocenili obravnavo (od 1 do 5) in označili področja, za katera menijo, da bi jih bilo treba izboljšati. Med dejavniki, ki bodo vplivali na končno oceno, so, na primer, čakanje na obravnavo, kontakt pred obravnavo, ali so se zdravstveni delavci pacientu predstavili, informacije o delovnem času in o pripravi na poseg, vnaprejšnja seznanitev s potekom obravnave, seznanitev z možnostjo pohval in pritožb, prijaznost in vljudnost, spoštovanje časa, poglobljena obravnava, možnost soodločanja o terapiji, odgovori na pacientova vprašanja, navodila za nadaljnjo oskrbo, prostori, urejenost dostopa ...

Pacienti bodo v anketi lahko navedli področja, na katerih bi bile izboljšave dobrodošle ali nujne, najsi gre za prostor in opremo, organizacijo dela, odnos do pacientov, sodelovanje med zaposlenimi ali skrb za varnost pacientov in izid obravnave. V sklopu ankete bo mogoče pripisati tudi dodatna osebna sporočila glede kakovosti obravnave.

Pacienti bodo v anketi lahko navedli področja, na katerih bi bile izboljšave dobrodošle ali nujne, najsi gre za prostor in opremo, organizacijo dela, odnos do pacientov, sodelovanje med zaposlenimi ali skrb za varnost pacientov in izid obravnave.

Anketa je anonimna, ocene bodo javne

Zadržki glede varstva osebnih podatkov naj bi bili v konkretnem primeru odveč, kajti anketa bo anonimna – vpisati bo treba le starost, spol in stopnjo izobrazbe. Predvsem pa je pomembno, da bodo ocene, zajete v poročilih, objavljene na spletni strani vsake ustanove.

Tako bomo, kot kaže, sicer z velikim zamikom v primerjavi z razvitimi zdravstvenimi sistemi, sčasoma vendarle tudi pri nas dobili osebne izkaznice zdravstvenih ustanov in tamkaj delujočih zdravstvenih timov oziroma zdravnikov, kar bo obolelim olajšalo odločanje, komu zaupati svoje zdrav(ljen)je.

Kot kaže, bomo sčasoma vendarle tudi pri nas dobili osebne izkaznice zdravstvenih ustanov in tamkaj delujočih zdravstvenih timov oziroma zdravnikov. Oboleli se bodo tako laže odločali, komu zaupati svoje zdrav(ljen)je.



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki kakovost in varnost ministrstvo za zdravje pacienti pilotni projekt politika Samo Fakin ukrepi zdravje zdravljenje zdravniki Zdravstveniportal.si

Bo danes predstavljeni pilotni projekt ubral pravo pot?

Naj ob omenjeni pilotni novosti spomnimo, da smo pred tremi tedni, po stotih dneh ministrovanja, ministru za zdravje Samu Fakinu predali sto strani zahtev in pobud bralcev zdravstvenega portala za ukrepanje in izboljšave v našem zdravstvu.

Apel civilne družbe za izboljšave v zdravstvu je odziv na Fakinovo obljubo ob nastopu mandata, češ da mora biti vsako načrtovanje ukrepov v dobro bolnikov – »če ni, je to signal, da se razmišljanje odvija v napačno smer«.

Toda še do nedavnega so ukrepi v zdravstveni politiki ubirali povsem drugačno pot, skoraj po tekočem traku – kot da bi si odločevalci želeli sistem, ljudi, ki delajo v njem, in ljudi, ki potrebujejo njegovo pomoč, na katero potem čakajo nedopustno dolgo, spraviti na kolena.

Izzivov v slovenskem zdravstvu je veliko, ukrepi so nujni. Zato smo z omenjeno pobudo želeli spodbuditi konkretno, modro in učinkovito ukrepanje, ki bo omogočilo konkretne izboljšave tudi v kakovosti in varnosti zdravljenja.

Bo danes predstavljeni pilotni projekt, ki je le kaplja v morju sprememb, ki jih pacienti in zaposleni upravičeno pričakujejo od vlade oziroma od odločevalcev, ubral pravo pot?

Najbolj brano