Vodstvo UKC Ljubljana ugotavlja, da bo za to, da bi v prihodnje tudi pri nas lahko dosegali cene kot v Skandinaviji ali v Nemčiji, kjer so cene stentov najnižje, »nujno treba sprejeti sistemske ukrepe na državni ravni, najverjetneje pa bo potrebno tudi povezovanje z drugimi državami, ki so že dosegle nižje cene«.
S prihranki financirali programe
V zadnjih petih letih so se v UKC Ljubljana, kot so navedli v odgovoru na naše vprašanje, »trudili dobiti kakovostne žilne opornice po optimalnih cenah v danih razmerah«. Doseženi prihranki so bili, kot poudarjajo, rezultat prizadevanj celotnega interdisciplinarnega tima. »Prihranki, ki smo jih ustvarili, so se vedno vračali na Klinični oddelek za kardiologijo Interne klinike.«
Tako so lahko financirali podcenjene programe, ki jih UKC Ljubljana izvaja edini v državi; med njimi je tudi program TAVI. S takim pristopom lahko bolnikom omogočijo boljšo dostopnost do podcenjenih programov, ne glede na stopnjo financiranja, ki ga ljubljanskemu univerzitetnemu kliničnemu centru zagotavlja plačnik.
Kaj je program TAVI
In kaj je program TAVI (Transcatheter Aortic Heart Valve), na katerega se sklicujejo v UKC Ljubljana?
Program perkutane, torej nekirurške, neinvazivne implantacije aortnih zaklopk je namenjen zdravljenju bolnikov z zožitvijo aortne zaklopke, ki spadajo med visoko rizične paciente. Ta program so v ljubljanskem UKC začeli izvajati pred desetimi leti.
Z omenjenim posegom so sprva pomagali predvsem bolnikom, pri katerih klasična operacija aortne zaklopke zaradi prevelikega tveganja ni bila izvedljiva. Danes je tovrstno zdravljenje ne le dokazano učinkovito in varno, ampak je priporočljivo tudi pri manj rizičnih bolnikih ali pri bolnikih z iztrošeno kirurško vstavljeno biološko zaklopko.
In kaj pravi zunanja inventura?
Po drugi strani pa je revizija računskega sodišča o (ne)pravilnostih nabave medicinske opreme in zdravstvenega materiala v UKC Ljubljana za leti 2014 in 2015 pokazala, da so v tem času 54 odstotkov nabave – v vrednosti 70 milijonov evrov – izvedli mimo zakona o javnem naročanju.
Pred dvema letoma je bila ustanovljena parlamentarna preiskovalna komisija, ki je s proučevanjem zlorab pri prodaji in nakupu žilnih opornic oziroma stentov želela priti do dna resnici, tudi o tovrstnih postopkih v UKC Ljubljana. In kakšen je izkupiček njenega delovanja? Po opravljenih zaslišanjih je zdaj nared končna različica poročila, pri proučevanju sumov kaznivih dejanj pa sodelujejo tudi z nacionalnim preiskovalnim uradom.
Objektivno in subjektivno odgovorni ministri za zdravje
Preiskovalna komisija zdravstvenim ministrom, ki so s Štefanove 5 delovanje tega resorja vodili v letih od 2003 do 2016, očita objektivno odgovornost, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočila sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu.
Aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je po oceni državnozborske preiskovalne komisije odgovorna tudi subjektivno, ker da je opustila ukrepe, ki bi pospešili oziroma omogočili »odstranitev posameznikov, za katere je komisija podala naznanitve sumov kaznivih dejanj, s položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih«.
Kdo bo prevzel odgovornost?
Odgovor na vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost, je za zdaj enigma. Imen in institucij, izpostavljenih zaradi suma kaznivega dejanja, najsi je šlo za nevestno delo ali za jemanje podkupnin, je veliko. Na potezi je nacionalni preiskovalni urad, specializirana kriminalistična preiskovalna enota, ki bo imela še veliko dela.
Navsezadnje obstaja resen sum o kartelnih dogovarjanjih med dobavitelji žilnih opornic pri nas, odgovorni v obeh univerzitetnih kliničnih centrih, v Ljubljani in v Mariboru, pa naj bi v letih od 2007 do 2016 na trgu pri prodaji žilnih opornic nekaterim dobaviteljem dopuščali prevladujoč položaj.
