Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Stenti pri nas do 200 odstotkov dražji kot na Švedskem

Stenti pri nas do 200 odstotkov dražji kot na Švedskem

Da je v Sloveniji zdravstveni material nedopustno drag, je znano, že dolgo. Cene so različne, pogosto dosegajo vnebovpijoče zneske, krepko višje kot v državah, bistveno razvitejših od Slovenije. Stenti oziroma žilne opornice so v zadnjem času postali vzorčni primer dolgoletnih anomalij, ki ogrožajo delovanje zdravstvenega varstva.

Stenti pri nas do 200 odstotkov dražji kot na Švedskem
Slovenska medicina je pri zdravljenju akutnih infarktov v evropskem prostoru med najboljšimi. Foto: iStock

Kako preprečiti takšno okoriščanje, kako zajeziti zdaj že dodobra ustaljeni tok finančnih malverzacij v sferi, ki bi morala biti prežeta z etiko in altruizmom? Bo delo strokovne komisije za skupno javno naročanje materiala za interventno kardiologijo pripomoglo k spremembam na tem področju? Bodo stenti iztočnica za vzpostavitev reda pri nas, morda celo v EU?

Vprašanje je veliko, odgovorov za zdaj še malo. Bistveno premalo.

Javni razpis – uspešen kljub neuspešnosti?

Razpis, na katerega se je prijavilo devet ponudnikov, na ministrstvu za zdravje ocenjujejo kot eno izmed doslej najuspešnejših javnih naročil – kljub temu, da ni bil uspešen. Ponudniki znova niso upoštevali razpisnih pogojev, kršili so jih bodisi pri preseganju najvišje določene cene bodisi pri prezrtju zahtev glede dokumentacije.

A izplen vendarle ni ničen, je prepričan prof. dr. Marko Noč, član strokovne komisije za skupno naročanje materiala za interventno kardiologijo: »Čeprav razpis na prvi pogled ni bil uspešen, smo z njim dosegli veliko. Komisija, ki je delovala zelo dobro in složno, je v rekordnem času pripravila izdelek, ki se ga ne bi sramovala nobena evropska država.« 

Kar 200-odstotna razlika med ponujenimi cenami

Po prvem razočaranju zaradi ponujenih cen je, kot pravi, zadevo prespal. »In potem sem videl, da je ta zadeva pravzaprav izjemno pozitivna in verjetno zgodovinskega pomena za Slovenijo – ne le za področje javnega naročanja v zdravstvu, ampak tudi za druga področja, kjer po nepotrebnem odteka javni, davkoplačevalski denar. Zdaj imamo namreč v rokah dokumentirano razkritje, ki jasno kaže, da so uradno ponujene cene stentov v Sloveniji, cene slovenskih distributerjev, do 200 odstotkov višje od cen za iste stente v prestolnici Švedske, Stockholmu.«

Ta absurdnost je še toliko bolj nedopustna, če upoštevamo, da ima Švedska kar dva- do trikrat večji bruto družbeni proizvod (BDP) na prebivalca kot Slovenija. Po drugi strani pa sta obe državi del enotnega evropskega trga, na katerem takih odstopanj preprosto ne bi smelo biti. 

Na ministrstvu za zdravje se s podobnimi težavami srečujejo že dolgo, tudi pri drugih javnih razpisih, saj ti problemi niso dobili domicila šele v tem mandatu  – a ministrstvo doslej reševanju te problematike preprosto ni bilo kos. 

Infografika: Švedska - več kot 2x večji BDP kot v Sloveniji; Slovenija - kar do 200% višje cene stentov kot na Švedskem

Tomaž Glažar: Nismo banana republika znotraj EU

»Nismo banana republika znotraj EU. Smo enakopravna članica, lahko se štejemo med bolj razvite – in mislim, da morajo tudi dobavitelji, ki nastopajo na našem trgu, preko svojih posrednikov ali neposredno, upoštevati, da nismo prav nič drugačni od Švedov, Nemcev ali Francozov, niti od Angležev, ki so trenutno še vedno v Uniji,« pravi Tomaž Glažar, direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko. 

Nismo banana republika znotraj EU. Smo enakopravna članica, lahko se štejemo med bolj razvite – in mislim, da morajo tudi dobavitelji, ki nastopajo na našem trgu, preko svojih posrednikov ali neposredno, upoštevati, da nismo prav nič drugačni od Švedov, Nemcev ali Francozov, niti od Angležev, ki so trenutno še vedno v Uniji.

Zato se ministrstvo za zdravje zdaj z nekaterimi državami, ki so pri javnem naročanju zdravstvenega materiala podobno hendikepirane kot Slovenija, dogovarja o skupnem povpraševanju po zdravstvenih materialih na evropskem trgu. 

Banalni primer kot odsev nacionalne problematike 

»Na tako banalnem primeru, kot so stenti, smo torej dokumentirali pojav, ki je slovenski nacionalni problem, za njegovo rešitev pa, vsaj trenutno, ne razpisna komisija ne ministrstvo za zdravje ne moreta poskrbeti, saj to presega njuni vlogi,« opozarja prof. Noč.

Po njegovi oceni je zato nujna usklajena akcija – na najvišji državni ravni, kajti »v končni fazi gre za norčevanje iz slovenskih davkoplačevalcev, za norčevanje iz slovenskih bolnikov, za po nepotrebnem zapravljeni denar, ki bi ga, kot dobro vemo vsi, v slovenskem zdravstvu lahko porabili za milijon drugih koristnih stvari.«
 
Noč celo meni, da se javni razpis »lahko obrne v veliko zmago, če bomo – kot država Slovenija – ta moment izkoristili in, tudi v sklopu EU, ustrezno ukrepali.«

Recept za takojšnje ukrepanje

Odgovornim za preprečevanje tovrstnih zapletov in za omogočanje čim bolj nemotenega delovanja našega zdravstva recepta za rešitev tega problema ne bo treba iskati, kajti dr. Marko Noč je scenarij že izdelal; zdaj ga bo treba le še udejanjiti – upajmo, da bistveno učinkoviteje, kot se je to dogajalo doslej.

Profesor Noč je prepričan, da je zdaj na potezi vlada; ta naj pripravi dopis, ki ga je treba preko veleposlaniške mreže uradno izročiti vodstvom multinacionalk. V tem pismu je, kot ugotavlja Marko Noč, »treba navesti, kakšne so ponujene cene za konkretno žilno opornico v Sloveniji in kakšna je cena zanjo na Švedskem – za vsako multinacionalko, da bo razlika jasno vidna.«

Opozoriti je treba tudi na aroganco distributerja, ki se je kljub očitnemu neizpolnjevanju razpisnih pogojev prijavil na razpis. Zato Marko Noč od slovenske vlade pričakuje najmanj to, da ta »izrazi pričakovanje, da proizvajalec – bodisi preko slovenskega distributerja bodisi preko distributerjev v tujini, na enotnem evropskem trgu, ali preko direktnega nakupa – na naslednjem javnem razpisu zagotovi cene, primerljive s švedskimi.« Če se to ne bo zgodilo, bo slovenska vlada uradno obvestila ustrezne organe evropske komisije.

Priložnost za gospodarsko diplomacijo

»To so konkretni predlogi, zdaj pa je, seveda, na potezi slovenska gospodarska diplomacija, o kateri tolikokrat poslušamo, kako učinkovita da je – to je konkretni primer, pri katerem se v resnici lahko izkaže,« še dodaja priznani slovenski zdravnik, ki je vladi – zdajšnji ali njeni naslednici – pripravil tudi dodatni predlog. 

Vlada se mora po njegovem trdnem prepričanju odzvati na nedopustno prakso, ki ni osamljen primer, ne v zdravstvu ne širše v slovenski družbi, in slovenske dobavitelje medicinskega materiala na uradnem pogovoru opozoriti na nesprejemljivost njihove arogance.

»Seveda pričakujemo konkreten 'izplen',« je jasen Noč. Po dveh do treh mesecih bodo ponovili razpis, v katerem bodo stenti imeli enako razpisno cena kot na Švedskem, pri čemer Glažar upa, »da bo politika, zdajšnja in prihodnja, tem predlogom sledila.«

Kakovost skrbi za bolnike ne bo omajana

Tudi po oceni asist. dr. Dragana Kovačiča, člana strokovne komisije, »čas, ki smo ga vložili v to delo, nikakor ni izgubljen.«

Komisija je namreč kljub močno pretiranim cenam dobila tudi ponudbe, ki so v marsikateri bolnišnici nižje od trenutnih nabavnih cen. Ker se vzporedno s tem razpisom še vedno odvijajo tudi dogovarjanja in pogajanja posameznih bolnišnic za nakup žilnih opornic, »smo posledično v Celju nemudoma pozvali prodajalce, naj znižajo cene,« pojasnjuje dr. Kovačič.

Preganjanje visokih cen ne bo vplivalo na kakovost

Predstavnik celjske splošne bolnišnice opozori na še eno stvar, ki kljub ujetosti v nepregledno močvirje anomalij odmeva pozitivno: »Padli smo v lijak preganjanja visokih cen; tisto, kar skrbi nas, zdravnike, takrat, ko je pacient na operacijski mizi, pa je kakovost. V tej komisiji smo se – vodje treh največjih kateterskih laboratorijev v državi in profesor Noč kot pomemben mnenjski vodja – hitro strinjali glede ravni kakovosti, ki je Slovenija ne bo zniževala.« 

Padli smo v lijak preganjanja visokih cen; tisto, kar skrbi nas, zdravnike, takrat, ko je pacient na operacijski mizi, pa je kakovost. V tej komisiji smo se – vodje treh največjih kateterskih laboratorijev v državi in profesor Noč kot pomemben mnenjski vodja – hitro strinjali glede ravni kakovosti, ki je Slovenija ne bo zniževala.

Ob tem pa dr. Kovačič poudarja: »Borili se bomo za nižje cene materiala – kakovost oskrbe bolnikov pa bo ostala enaka oziroma se bo celo izboljšala, saj bomo marsikje s prihranjenim denarjem lahko skrajševali čakalne dobe.«

Bo kmečka logika prinesla rešitve?

»Vmes pa lahko ostale bolnišnice, ki imajo kateterske laboratorije, po zgledu celjske splošne bolnišnice znižajo cene vsaj na raven tistih, ki so jih slovenski distributerji uradno ponudili pri tokratnem razpisu,« dodaja dr. Noč, ki zase pravi: »Nisem ne politik ne ekonomist ne pravnik. V življenju se trudim uporabljati kmečko logiko – in v tem smislu tudi predlagam omenjene rešitve.«

Glažar obljublja, da bo resorno ministrstvo o tem dogajanju obvestilo principale v Sloveniji, »v končni fazi pa se bo v reševanje problematike enotnega evropskega trga morala vključiti tudi naša diplomacija. Kajti ne glede na to, da smo v EU, nekateri trgi za Slovenijo očitno ne delujejo kot enotni evropski trg. To smo v konkretnem primeru dokazali.«

Prijava na agencijo za varstvo konkurence

»Zaradi zaznave morebitnega usklajenega delovanja smo podali prijavo na agencijo za varstvo konkurence. Ker postopek še traja in odločitev še ni pravnomočna, tega ne morem komentirati,« je na novinarski konferenci ministrstva za zdravje o tej zadevi povedal Sašo Matas, sicer direktor direktorata za javno naročanje na ministrstvu za javno upravo.

Naj ob tem spomnimo, da so podobne anomalije razkrili tudi v UKC Ljubljana, pred štirimi leti, in o ugotovljenem prav tako obvestili republiško javno agencijo za varstvo konkurence, prosili za ukrepanje – zgodilo pa se ni nič.

Se takšni neagilnosti v Sloveniji sploh še velja čuditi?

»To bom komentiral kot državljan Marko Noč, davkoplačevalec; gre za moje osebno mnenje. Pred sabo imam dokument, napisan 9. avgusta 2013, v katerem pomočnik generalnega direktorja UKC Ljubljana za komercialno dejavnost mag. Bojan Uran republiški javni agenciji za varstvo konkurence prijavlja omejevanje prostega pretoka blaga. UKC je kupil stente na Poljskem, na enotnem evropskem trgu, po dva- do trikrat nižji ceni, kot je iste žilne opornice pri nas prodajal lokalni distributer. Potem je UKC ta nakup, kot dober gospodar, poskušal realizirati še v večji količini. Podjetje Abbott Vascular pa je nakup onemogočilo in s tem kršilo pravila evropskega skupnega trga,« opozarja zdravnik.

Ali bo agencija torej kaj – in če, kdaj – ukrenila? Profesor Noč je jasen: »Vnaprej mi je bilo jasno – pa ne 100-, ampak 1000-odstotno –, da se ne bo zgodilo nič. Govorim kot državljan: zame je to zgolj dodaten impotenten organ nedelujoče slovenske države; vem, da se to sliši zelo kruto, a v rokah imamo konkreten dokaz o tem.«

Vnaprej mi je bilo jasno – pa ne 100-, ampak 1000-odstotno –, da se ne bo zgodilo nič. Govorim kot državljan: zame je republiška javna agencija za varstvo konkurence zgolj dodaten impotenten organ nedelujoče slovenske države; vem, da se to sliši zelo kruto, a v rokah imamo konkreten dokaz o tem.

Dr. Kovačič pa ob tem opozori, da so, kljub omenjenemu dogajanju, skrbi glede morebitnega nedelovanja zdravstva neutemeljene: »Kot zdravnik bolnikom zagotavljam, da interventna kardiologija v Sloveniji še vedno deluje na zavidljivi, vrhunski ravni. Mislim, da smo na tem področju v Evropi eni najboljših, medtem ko smo pri zdravljenju akutnih infarktov daleč najboljši. Varnost ni bila nikoli vprašljiva.«

A do kratkih stikov prihaja, to vedo tako bolniki kot zdravniki in ostalo zdravstveno osebje. Krive so sistemske pomanjkljivosti in anomalije, ki naj bi jih odpravila dolgo pričakovana reforma – tista v praksi, ne na papirju. 

Med nedopustnimi, a vendarle očitno vse predolgo dopuščanimi problemi so tudi pretirane cene, s katerimi se okoriščajo številni, pri čemer asist. dr. Dragan Kovačič ugotavlja: »To so mreže, ki so nastajale desetletja, zato bo desetletja trajala tudi odprava tega problema.«

Žilna opornica, vstavljena v žilo.
Kljub zapletom pri razpisih interventna karidologija pri nas še vedno deluje na zavidljivo visoki strokovni ravni. Pretirano visoke cene stentov je treba bistveno znižati in razliko usmeriti v programe zdravljenja, kjer denarja vedno primanjkuje, čakalne vrste pa so nedopustno dolge. Foto: iStock


 



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki javno naročanje kakovost in varnost medicinski material stenti zakonodaja zdravniki

Norčevanje iz slovenskih davkoplačevalcev - kako dolgo še?

Prof. dr. Marko Noč je neposreden: »To je norčevanje iz slovenskih davkoplačevalcev, norčevanje iz slovenskih bolnikov, po nepotrebnem zapravljeni denar, ki bi ga, kot dobro vemo vsi, v slovenskem zdravstvu lahko porabili za milijon drugih koristnih stvari.«

Najbolj brano