Alkohol v Sloveniji vsak dan ugasne najmanj dve življenji, med žrtvami tudi še nerojeni otroci

Alkohol v Sloveniji vsak dan ugasne najmanj dve življenji, med žrtvami tudi še nerojeni otroci

Škoda, ki jo v slovenski družbi, tako imenovani mokri kulturi, povzroča čezmerno pitje alkohola, je ogromna. Pri tovrstni statistiki smo v svetovnem vrhu, vendar se s takim »dosežkom« ni mogoče hvaliti; nasprotno – pri nas vsak dan zaradi razlogov, povezanih z alkoholom, ugasneta najmanj dve življenji. Posledice pretiranega pitja alkohola, ki puščajo konkreten odtis ne le na posamezniku, ampak tudi na njegovih bližnjih, na letni ravni povzročijo stroške (zdravstvene in druge, povezane s prometnimi nezgodami, nasiljem v družini, nesrečami pri delu, absentizmom, invalidskim upokojevanjem ...) v višini 228 milijonov evrov. Kaj narediti? Projekt SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), v katerem aktivno (so)deluje več kot 300 strokovnjakov s področja zdravstva in sociale ter predstavnikov nevladnih organizacij, prinaša konkretne odgovore.

Alkohol v Sloveniji vsak dan ugasne najmanj dve življenji, med žrtvami tudi še nerojeni otroci
V Sloveniji je še vedno močno zakoreninjeno mnenje, češ da občasno konzumiranje kozarca vina tudi v nosečnosti ne more škoditi – kar pa ne drži. Simbolična fotografija: iStock, fotografije z dogodka: Diana Zajec

Podatki so nedvoumni, posledice znane: vsak odrasel prebivalec Slovenije na leto v povprečju popije 87 litrov piva, 48 litrov vina in dva litra žgane pijače. In nosečnice? Medtem ko se na svetovni ravni alkoholu ne odreče »samo« vsaka deseta nosečnica in v Evropi vsaka četrta, je pri nas še vedno močno zakoreninjeno mnenje, češ da občasno konzumiranje kozarca vina tudi v nosečnosti ne more škoditi – kar pa ne drži. Tako kar tretjina slovenskih nosečnic občasno spije tudi alkohol, čeprav so dokazi, kako zelo to lahko škodi otroku, nedvoumni in res skrb vzbujajoči, posledice pa nepopravljive.

O vplivu alkohola na še nerojenega otroka je pisal že Platon, ki je opozarjal, da so »otroci, ki so spočeti v pijanosti, duševno zaostali, nepokorni in bolni«. Znanstvena dognanja so pred nekaj manj kot petimi desetletji na osnovi fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) alkohol nedvoumno opredelila kot pomemben javno-zdravstveni problem, ki človeku lahko uniči življenje že prej, preden se sploh rodi. Pred dvema desetletjema pa je bil prvič opredeljen tudi spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

O vplivu alkohola na še nerojenega otroka je pisal že Platon, ki je opozarjal, da so »otroci, ki so spočeti v pijanosti, duševno zaostali, nepokorni in bolni«.

Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc je na današnjem srečanju predstavnikov projekta SOPA – tega v 80-odstotnem deležu financira EU iz sredstev evropskega socialnega sklada, medtem ko preostalih 20 odstotkov krije državni proračun – spregovorila o škodljivih učinkih alkohola na še nerojenega otroka, do katerega alkohol pride prek posteljice. Koncentracija alkohola v krvi zarodka oziroma plodu je najmanj enaka kot v krvi nosečnice, pri čemer je sposobnost jeter še nerojenega otroka za razgradnjo alkohola bistveno slabša. Poleg tega koncentracija alkohola v otrokovi oziroma zarodkovi krvi ostaja visoka bistveno dlje, posledično pa je večja tudi možnost škodljivega učinkovanja.

Alkohol pride do zarodka prek posteljice

Koncentracija alkohola v krvi zarodka oziroma plodu je najmanj enaka kot v krvi nosečnice, toda sposobnost jeter še nerojenega otroka za razgradnjo alkohola je bistveno slabša. Poleg tega koncentracija alkohola v otrokovi oziroma zarodkovi krvi ostaja visoka bistveno dlje.

Alkohol namreč ni le psihoaktivna snov, ki je strupena in rakotvorna, ampak je tudi teratogen – to pomeni, da pri zarodku lahko spremeni potek oblikovanja organov in razvoja; zakrivi lahko splav ali prezgodnji porod, povzroči zastoj v rasti, malformacije in funkcionalne motnje, med katere spada tudi FASD. Najhujše posledice vpliva alkohola se odrazijo na živčevju oziroma možganih, kajti alkohol vpliva na zapleten proces rasti, migracije, organizacije in diferenciacije živčnih celic, opozarja Marjetka Hovnik Keršmanc. 

Najhujše posledice vpliva alkohola se pri še nerojenem otroku za vedno odrazijo na živčevju oziroma možganih, kajti alkohol vpliva na zapleten proces rasti, migracije, organizacije in diferenciacije živčnih celic.

FASD je skupina prirojenih razvojnih motenj – čeprav je delovanje možganov trajno prizadeto, pa pri večini otrok, ki se rodijo s FASD, ni vidnih znakov prizadetosti. 

Da z otrokom ni vse v redu, se praviloma pokaže v času šolanja, ko postanejo izrazitejše motnje pozornosti, spomina in procesiranja informacij; pojavijo se težave pri sklepanju, načrtovanju, predvidevanju posledic in reševanju problemov pa tudi pri uporabi pridobljenega znanja oziroma izkušenj; vizualno-motorična sposobnost je slabša kot pri zdravih otrocih; značilni so tudi hiperaktivnost, hitro spreminjanje razpoloženja in težave pri komunikaciji.

FASD je skupina prirojenih razvojnih motenj, ki se praviloma pokažejo v času šolanja, ko: 

  • postanejo izrazitejše motnje pozornosti, spomina in procesiranja informacij;
  • pojavijo se težave pri sklepanju, načrtovanju, predvidevanju posledic in reševanju problemov pa tudi pri uporabi pridobljenega znanja oziroma izkušenj;
  • vizualno-motorična sposobnost je slabša kot pri zdravih otrocih;
  • značilni so tudi hiperaktivnost, hitro spreminjanje razpoloženja in težave pri komunikaciji.

Težave, ki jih dokazano povzroči uživanje alkohola v času nosečnosti, pa niso le neodpravljive, ampak se sčasoma stopnjujejo. V obdobju najstništva ali potem, ko človek odraste, se začno vrstiti resnejše težave; najpogosteje (v 90 odstotkih) se pojavijo motnje duševnega zdravja, predvsem depresija in anksioznost.

O tem, koliko gorja povzročijo takšne posledice, nima smisla izgubljati besed. Kakšni pa so stroški, ki jih povzroči stalna potreba po strokovni pomoči in podpori? Pri otroku s FASD znaša strošek (v povprečju) 21.000 evrov na leto, pri odraslem 22.000 evrov. Za primerjavo: pri otroku z avtizmom letni stroški znašajo 15.000 evrov, pri odraslem sladkornem bolniku pa 19.000 evrov.

21.000

evrov na leto je strošek pri otroku s FASD

22.000

evrov na leto je strošek pri odraslem s FASD

15.000

evrov na leto je strošek pri otroku z avtizmom

19.000

evrov na leto je strošek pri odraslem sladkornem bolniku

V sklopu projekta SOPA, ki se bo odvijal do leta 2021, temu pa bo sledila uvedba zdaj pilotno preizkušanih aktivnosti na državni ravni, si strokovnjaki pri posameznikih, ki čezmerno pijejo alkohol, aktivno prizadevajo, da bi ti spremenili svoje pivske vzorce. Kot poudarja vodja projekta mag. Tadeja Hočevar, so dosedanji rezultati spodbudni; od 19.000 Slovencev, ki so pristali na sodelovanje, jih je zdaj 4000 »v obravnavi«, pri 441 posameznikih pa je tak pristop že pripomogel h konkretnim spremembam v življenju.

V sklopu projekta SOPA se je doslej pretiranemu uživanju alkohola odreklo ali se odločilo za abstinenco 441 Slovencev, ki so pred tem čezmerno pili alkohol.

»Alkohol deluje opojno, škodljivo, povzroča zasvojenost, zaradi zastrupitve z alkoholom lahko tudi umremo. Zato se moramo odločiti, ali bomo še naprej živeli v 'mokri kulturi' – ali pa se bomo raje odločili za življenje v kulturi, usmerjeni v zdravje,« pa v sklopu omenjenega projekta poudarja direktorica NIJZ Nina Pirnat, prepričana, da je odnos družbe do alkohola (pa ne le pri nas) bistveno preveč strpen.

Nina Pirnat, direktorica NIJZ:

Alkohol deluje opojno, škodljivo, povzroča zasvojenost, zaradi zastrupitve z alkoholom lahko tudi umremo. Zato se moramo odločiti, ali bomo še naprej živeli v 'mokri kulturi' – ali pa se bomo raje odločili za življenje v kulturi, usmerjeni v zdravje.

konferenca
Projekcija otroških sporočil, ustvarjenih v sklopu akcije Otroci za varnost v prometu
konferenca
konferenca

Alkohol kot vrednota?
Ne, to bo pomota!

Pesem osnovnošolke Hane Mulec

Sadje je zdravo, mar ne?
A kadar zavreje,
mnogo ljudi ne pozna meje.

Na zabavah pogosto je prisoten,
da od ljudi um je lahko moten.
Ampak ali je res potreben,
našega dragocenega zdravja vreden?

Če misliš tako, 
na žalost lahko zabredeš zelo.
Pa te zanima, zakaj?
Ker alkohol ni uspešnega življenja značaj.

Že kot najstnikom se nam predstavi,
takrat nam grejo same bedarije po glavi.
Še huje je, če je to hobi odraslih,
nastane povzročanje napak lastnih.

Kaj je alkohol?
Ljubezen, sreča ali veselje?
Nič od tega, v bistvu nam samo jetra melje.

Je torej vreden človeškega življenja?
Ljudi drugih trpljenja?
Je vreden razpada družine,
da ljudi zaradi odvisnosti želja do življenja mine?

Je vreden travme otrok,
ki ne morejo dojeti, zakaj je svet ubog?
Je vreden uspešnega človeka,
da za kratek čas pobegne iz resničnega sveta?

Je vreden življenja motorista
ali pa delovnega »kamionista«?
Da pobegneš iz resničnega življenja,
se za trenutek znebiš trpljenja?

NE!
Trpljenje samo povzročiš.
In četudi se ti ne zdi,
poglej še enkrat z odprtimi očmi.

Kaj bo otrok, ki gledal bo,
kako njegov starš propada,
odraščal bo z mislijo to,
da ga lastna mama nima dovolj rada.

Kaj bo oče, čakajoč svojega sina,
ko bo po telefonu izvedel, da ga več nima?
Kaj bo izjemen športnik, ko bo ugotovil, 
da uspeh zaradi alkohola je izgubil?

Kdaj se bomo začeli zavedat',
svet realno gledat',
in spoznali,
da prej kot problemov
lahko bi se alkohola bali.

Če te pesmi ne razumeš, pa samo pomisli, 
kako boš živel opit, poln zavisti,
kako boš ljubil in se veselil,
če tvojo vso naklonjenost kozarec pijače bo dobil.

Kaj boš naredil,
ko se boš nekega dne zbudil in ugotovil,
da ljudi okoli sebe zaradi alkohola si izgubil,
še več problemov pridobil?

Se ti še vedno tako zabavno zdi?

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Statistika, ki ogroža zdravje slovenstva

Odrasel Slovenec na leto v povprečju popije:

  • 87 litrov piva,
  • 48 litrov vina in
  • 2 litra žgane pijače.

Najbolj brano