»Trenutni projekti ministrstva za zdravje in sklenjene pogodbe UKC Ljubljana s tujimi strokovnjaki ne sledijo priporočilom mednarodne presoje in tako ne morejo zagotoviti strokovne in varne obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami,« opozarja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek Travnik na podlagi podatkov, ki so trenutno dostopni javnosti.

Po njeni oceni bi izsledki in priporočila pred slabimi tremi leti objavljenega poročila mednarodne komisije, ki je vzela pod drobnogled dejavnost otroške srčne kirurgije med leti 2007 in 2014, morali ostati temeljni dokument za urejanje razmer na tem področju. Iz poročila so razvidne predvsem »kadrovske pomanjkljivosti in pomanjkljivosti v poklicni kulturi, ki so odgovorne za slabšanje storitev otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana«.

Odstopanje od priporočil mednarodne komisije

»Kot je znano, se je ministrstvo za zdravje odločilo zamenjati vodstvo UKC Ljubljana kmalu po podpisu pogodbe s centrom iz Prage; sedanje vodstvo je sklenilo drugačno pogodbo s strokovnjaki iz tujine, ki pa bistveno odstopa od priporočil mednarodne presoje,« ugotavlja predsednica zdravniške zbornice. Ob tem omeni, da so bile odpovedi delovnega razmerja zdravnikov, ki so v preteklosti opozarjali, da je treba zagotoviti sistemsko rešitev programa, pravzaprav pričakovane. 

Tisti zdravniki, ki jih je odhod zadnjih specialistov zelo prizadel, so pozvali zbornico, naj odkrito pove, »da takšnih razmer ne sme več biti in da jih ne bodo več dopuščali«. Zdenka Čebašek Travnik pravi, da je v vlogi predsednice zbornice pristojne organe in institucije opozarjala na nepravilnosti, opisane v mednarodnem poročilu, vendar odzivov na njene pozive ni bilo. 

Vprašanja brez odgovorov

Čeprav na zbornici ne dvomijo v strokovnost specialistov, ki bodo prišli iz tujine, da bi pomagali ohraniti program in odpraviti izredne razmere, v katerih zdaj deluje, pa vendarle ni jasno, kako bo otroška srčna kirurgija v prihodnje delovala. S kom bodo zdravniki iz tujine sodelovali, kako si bodo predajali službo, kdo bo vezni člen, ko oziroma ker domačih strokovnjakov ne bo? Kako bo poskrbljeno za celovito delovanje celotnega sistema, ki omogoča program otroške srčne kirurgije, kako se bodo zdravniki iz tujine vključevali v organizacijo dela, koliko časa bodo v Sloveniji na teden, koliko na mesec? Kako se bodo pogovarjali z drugim osebjem, v katerem jeziku bodo govorili s starši otrok? Sta v centrih, iz katerih prihajajo, otroška kardiologija in srčna kirurgija razviti tako dobro, da bodo v Sloveniji lahko delovali samostojno? Na koga bodo prenašali znanje, če domačih strokovnjakov ni več?

Odgovorov na ta vprašanja še ni – ne jasnih, celovitih, odkritih. Novi srčni center je v nastajanju, podrobnejših pojasnil za zdaj ni. 

Izredne razmere narekovale izredno sejo

Člani parlamentarnega odbora za zdravstvo so se danes lahko prepričali, kako se odvija skrb za bolne srčke, tako na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo kot v službi za kardiologijo na pediatrični kliniki, se pogovorili tako z osebjem kot s starši. Poslanci bodo tako na jutrišnji izredni seji govorili o otroški srčni kirurgiji, za katero je sicer vodstvo društva za zdravje srca pred nekaj dnevi jasno ocenilo, da o njej »ne morejo razpravljati analfabeti« – kajti prav politika je s svojim vmešavanjem doslej povzročila več škode kot koristi, tako na ravni države kot znotraj UKC Ljubljana. 

Vodstvo UKC, ki se je na navedbe predsednice zdravniške zbornice odzvalo s sporočilom za javnost, pa (ponovno) sporoča, da od začetka mandata, torej od letošnjega januarja, ukrepa, da bi rešilo eno od najbolj perečih težav v tej instituciji. Pri ukrepih so dobili podporo strokovnega sveta, sveta zavoda in sveta pacientov UKC Ljubljana pa tudi ministrstva za zdravje.