Transplantacije

Transplantacije pljuč bodo odslej po najboljši možni uverturi – uspešni presaditvi obeh pljučnih kril – izvajali v UKC Ljubljana

Ljubljanski UKC, v katerem ima domicil slovenski transplantacijski center, bo zdaj zapolnil še zadnjo vrzel v tem izjemno zahtevnem strokovnem programu. Doslej so pri nas uspešno reševali življenja obolelih s presaditvami vseh organov, razen pljuč. Po polletnem strokovnem brušenju v bolnišnici AKH na Dunaju, kjer izvedejo največ transplantacij pljuč na stari celini in kjer so doslej s presaditvijo pljuč (o)zdravili tudi slovenske bolnike, je slovenski multidisciplinarni tim pripravljen na resne izzive v tej veji medicine. To so člani ekipe potrdili pred slabima dvema tednoma, z uspešnim posegom, prvič doslej izvedenem v slovenskem prostoru – presaditvijo obeh pljučnih kril pacientki, ki zdaj že uspešno okreva po težki operaciji.

Članek

Nevrodegenerativne bolezni

Kako svojcem bolnika z demenco pomagati pri prepoznavi različnih obrazov te bolezni? – pogovor s specialistko splošne medicine Tatjano Cvetko iz Kopra

Čas novega koronavirusa je boleče razgalil težave, s katerimi se pri nas spopadajo oboleli z demenco in njihovi svojci oziroma skrbniki. Pri teh bolnikih, ki počasi, a vztrajno izgubljajo stik z resničnostjo, mora biti oskrba celodnevna in vsakodnevna. Kot vemo, je ta oskrba po sistemski plati že sicer izjemno pomanjkljiva, saj velika večina bremena pade na ramena svojcev – po drugi strani pa se je v letošnjem obdobju korona krize, ki se spet pospešeno poslabšuje, pokazalo, da je med nami bistveno več starejših s tovrstnimi težavami, kot si predstavljamo. Nekaterim med njimi bodisi še niso postavili diagnoze bodisi je bolezen še v zgodnji fazi, zato so bili do epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 izzivom v življenju kos – ko pa se nam je vsem življenje korenito postavilo na glavo, ko je bila zapovedana izolacija in ko se je zmanjšalo število običajnih medsebojnih interakcij in socialnih stikov, je bolezen priplavala na površje ...

Članek

Zavajajoče oglaševanje

Očesna klinika UKC Ljubljana paciente svari pred zavajajočimi poslovnimi praksami optike Zoom

Pacientka je prejela telefonski klic iz ljubljanske optike Zoom; povabili so jo na pregled, ki da ga je priporočila Očesna klinika ljubljanskega UKC, po pregledu pa so ji svetovali nakup dragih izdelkov, ki jih je tudi kupila, vendar niso učinkovali. Pacientka je s tem, kar se ji je zgodilo, seznanila UKC Ljubljana, ki zato zdaj paciente ponovno opozarja, naj bodo »pozorni na tovrstne sporne in zavajajoče poslovne oziroma prodajne prakse«. S tem UKC želi po eni strani zaščititi paciente pred zavajanjem, ki ima lahko zanje večplastne škodljive posledice, po drugi strani pa preprečiti zlorabljanje imena univerzitetnega kliničnega centra oziroma v konkretnem primeru očesne klinike, ki deluje v sklopu te največje slovenske terciarne medicinske ustanove.

Članek

Rak

Spodbudni obeti za zdravljenje napredovalega raka prostate z naprednim avtolognim celičnim zdravilom nove generacije – dosežek slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev

Rak prostate je najpogostejši rak, za katerim zbolevajo moški, in drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakavega obolenja pri moških. O možnostih in načinih zdravljenja te bolezni smo na zdravstvenem portalu že podrobno pisali, a doslej v evropskem prostoru za raka prostate v napredovali fazi ni bilo na voljo zdravila, ki bi temeljilo na imunoterapiji. Zato veliko upanje vzbuja napredno avtologno celično zdravilo nove generacije, ki so ga razvili in tudi že klinično preizkusili slovenski raziskovalci in znanstveniki.

Članek

Dobro je vedeti

Klopni meningoencefalitis: »Pri nekaterih, ki zbolijo po vbodu okuženega klopa, so posledice grozljive«

Ste vedeli, da je Slovenija na evropskem zemljevidu med državami z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME), posledično pa tudi z eno najvišjih zbolevnosti za to virusno boleznijo možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema oziroma osrednjega živčevja? Bolezen povzroči virus klopnega meningoencefalitisa, ki se na človeka prenese z vbodom okuženega klopa, do okužbe pa lahko pride tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka živine, okužene s KME. To bolezen pri nas vsako leto diagnosticirajo pri (v povprečju) več kot sto posameznikih, posledice prebolevanja okužbe pa se, zlasti pri starejših, lahko od trajnih posledic (motnje ravnotežja, slabši spomin, motnje govora, slabši sluh ali pareze) stopnjujejo vse do pojava paralize. Če pride do ohromitve dihal, je človek do konca življenja odvisen od umetnega predihavanja.

Članek

Srce in žilje

Bolezni žil – kako jih preprečiti in s tem onemogočiti ali vsaj upočasniti nastanek številnih hudih obolenj, od venske trombembolije do bolezni srca in možganske kapi

V človekovem organizmu se prepleta in vije za približno 40.000 kilometrov žil, bolezni žil pa so v razvitem svetu že dolga desetletja poglavitni krivec za prezgodnjo zbolevnost in umrljivost, saj povzročajo resne zaplete in sprožajo nastanek neozdravljivih obolenj, ki izrazito slabijo kakovost življenja obolelega. Veliko tovrstnih težav, katerih pojavnost se kaskadno povečuje s staranjem, pa je mogoče preprečiti – s pravočasno skrbjo za zdravje žil in s preprečevanjem nastanka bolezni, pri katerem je v veliko pomoč že »zgolj« vztrajanje pri zdravem načinu življenja, zaznamovanem z redno telesno aktivnostjo in izogibanjem dolgotrajnemu sedenju, s skrbjo za primerno telesno težo, z zdravim načinom prehrane in z izogibanjem razvadam, ki dokazano pospešujejo nastanek resnih, neozdravljivih bolezenskih stanj.

Članek

Rak

Pri raku trebušne slinavke oziroma pankreasa je bolj kot pri vsakem drugem raku pomembno poznavanje simptomov in res takojšnje ukrepanje

Aleš Leban iz Šempetra pri Gorici se je z diagnozo rak trebušne slinavke oziroma rak pankreasa soočil lani. Bolezen so odkrili po naključju in ko se danes spominja, kako težko pot je moral prehoditi v minulem letu, pove, da si ob postavitvi diagnoze in prvem pogovoru s kirurgom kaj takšnega ni mogel niti približno predstavljati – vendar mu je uspelo. »Še vedno sem na vzdrževalni kemoterapiji, toda rezultati so spodbudni, bolezen je v mirovanju in upam, da bo tako tudi ostalo.« Vsem, ki se bodo kadarkoli v življenju srečali s to diagnozo, svetuje, naj zdravnikom prisluhnejo in zaupajo, kajti tak pristop je najboljša osnova za uspešno zdravljenje – ob tem pa je treba skrbeti za vzdrževanje telesne zmogljivosti in dobrega počutja, se zaposliti z aktivnostmi, ki pomagajo težke misli in slabe občutke postaviti na stranski tir, energijo pa usmeriti v premagovanje bolezni in obvladovanje vsega, kar s seboj prinese zdravljenje, ki ni enostavno.

Članek

Revolt

»Bolniki na svoji koži občutijo, kako se 'krepi' javno zdravstvo«

»Zaposlen sem v javnem zdravstvenem sistemu oziroma v javnem zdravstvenem zavodu – ker verjamem, da je to najbolj učinkovit in dostopen sistem za vse ljudi,« je v intervjuju za Zdravstveniportal.si poudaril Rok Ravnikar, ki kot družinski zdravnik dela v Zdravstvenem domu dr. Jurija Polca Kamnik, sicer pa je tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici.

Intervju

Nevrološke motnje

Tudi bolniki z epilepsijo si upravičeno želijo hitrejšo obravnavo in skrajšanje čakalnih dob. Kakšne pa so realne možnosti za uresničitev teh želja?

Pomanjkanje kisika v krvi, zelo nizka koncentracija krvnega sladkorja in učinkovanje določenih zdravil so trije sprožilci zelo močnih dražljajev, ki lahko povzročijo epileptični napad – tudi pri nekom, ki nima epilepsije. Zato prepoznava, diagnostika in zdravljenje tega pogostega nevrološkega obolenja predstavljajo kompleksen proces, v katerem velja, da je prvi epileptični napad zgolj simptom in da en napad še ni epilepsija; usmerjeno diagnostično kolesje se praviloma sproži, kadar nekdo doživi dva epileptična napada v obdobju petih let, čemur sledi tudi bolniku prilagojeno zdravljenje. Po drugi strani pa je, kot opozarja nevrolog Marko Korošec iz UKC Ljubljana, specializiran za področje epileptologije, »v določenih primerih že po enem napadu mogoče opredeliti trajno nagnjenost k epileptičnim napadom, če katera od opravljenih preiskav pokaže spremembe, značilne za epilepsijo.«

Članek

Demenca

»Lahko vas potolažim: digitalne demence zanesljivo nikoli ne boste dobili«

Aktualni razmisleki, v katerih se z besedno zvezo digitalna demenca opisuje pojav poslabševanja kognitivnih sposobnosti na račun pretirane uporabe digitalne tehnologije – računalnikov, pametnih telefonov in tablic –, med ljudmi vzbujajo zaskrbljenost. Toda priznani slovenski nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek tovrstne domneve in navedbe zavrača kot »povsem neutemeljene, saj niso bile dokazane s prav nobeno strogo znanstveno raziskavo«.

Članek

Rehabilitacija in socialna varnost

Bolniki z rakom: najprej jih prizadene bolezen, potem pa še sistem

V resnici si je težko predstavljati, na kako neverjetne in nepredstavljive ovire v sistemu, ki naj bi mu prvenstveno nudil zaščito, naleti človek, ko resno zboli. Ko ustaljeni tok življenja njega in njegovih bližnjih nenadno in nepričakovano povsem preusmeri težka, nepredvidljiva bolezen, pri čemer je izid te življenjske preizkušnje včasih nemogoče napovedati. Kot da že diagnoza sama po sebi ne bi bila dovolj stresna in boleča, se začno kopičiti številne dileme, težave in vprašanja, odgovori pa se vse prepogosto izgubijo v sistemskem labirintu, za katerega se zdi, kot da bi bil ustvarjen za zapletanje, oteževanje in krajo upanja v času, ko je pravzaprav upanje tisto edino, kar sploh še ostane človeku v stiski. Kot da breme bolezni samo po sebi ni dovolj, ampak mora nastala razpoka v življenju dobiti odmev še v izgubi socialne varnosti.

Komentirani članek

Demenca

Demenca ni del staranja, ampak posledica bolezni možganov, za katero po 80. letu zboli že vsak peti Slovenec – zato bi morali znake te bolezni poznati vsi!

Ne kaže si zatiskati oči pred resnico, da pravzaprav vsako družino prej ali slej doleti bližnje srečanje z demenco, ki se pojavi pri vsaj enem od svojcev. Ta bolezen nikakor ni del staranja, ampak posledica obolenja možganov, ki nenehno napreduje in se stopnjuje; traja (v povprečju) od deset do 15 let, zdravila zanjo pa sodobna medicina še vedno nima na voljo. Ker demenca ne prizadene le obolelega, ampak vse njegove bližnje, je ključnega pomena čim zgodnejša prepoznava znakov in posledično strokovna obravnava; ta lahko upočasni napredovanje bolezni, ki se kaže s počasnim, a vztrajnim usihanjem spominskih in kognitivnih funkcij obolelega. Ključno vlogo pri prepoznavi bolezni praviloma odigrajo bodisi svojci bodisi osebni zdravnik, ki mu številni indici glede pacientovega (spremenjenega) odzivanja lahko nakažejo prisotnost najpogostejše nevrodegenerativne bolezni možganov – alzheimerjeve demence, s katero pri nas živi več kot 34.000 oseb.

Članek

Varnost in kakovost

Zdravniki in medicinske sestre želijo za bolnike skrbeti v varnem in mirnem okolju, zato pozivajo: stop nasilju v zdravstvu! Jim bo uspelo pravočasno zbrati dovolj podpisov za spremembo kazenskega zakonika?

Vsakdo si zasluži delati v varnem delovnem okolju, v katerem ni ne verbalnega ne fizičnega nasilja – v zdravstvu pa je to še toliko pomembneje, poudarja zdravnik Aleš Fischinger s Kliničnega oddelka za travmatologijo ljubljanskega UKC, kjer v urgentnem kirurškem bloku vsako sredo pregledajo približno 200 poškodovanih pacientov. Med pacienti ali njihovimi spremljevalci se nemalokrat najde tudi kdo, ki je do zdravnikov in medicinskih sester negativno nastrojen; včasih »zgolj« verbalno, včasih tudi fizično. Zaradi takih ekscesov, ki se v zdravstveni sferi pojavljajo vse pogosteje, je zaživela kampanja, poimenovana »Ne! nasilju v zdravstvu«, v sklopu katere je do prihodnjega ponedeljka treba zbrati 5000 podpisov, da bi spodbudili spremembo kazenskega zakonika.

Članek

Srce in žilje

Dedno presnovno motnjo, znano pod imenom hiperholesterolemija, pri nas vsako leto odkrijejo pri približno 50 otrocih, starih pet let

Družinska hiperholesterolemija je pogosta bolezen, ki vse prepogosto ostane neprepoznana. Ker se lahko pojavi že pri otrocih, je izjemno pomembno, da v Sloveniji po zaslugi tako rekoč unikatnega pristopa, po katerem se zgledujejo tudi druge države, danes v sklopu sistematskih pregledov že pri pet let starih otrocih izvajajo tudi presejanje za hiperholesterolemijo – in tako na letni ravni odkrijejo približno 50 otrok s to motnjo, ki jo posledično diagnosticirajo tudi pri enem od staršev in pri polovici sorojencev. In zakaj je tako zelo pomembno, da to presnovno motnjo, za katero je značilna povišana raven tako imenovanega slabega, LDL holesterola, diagnosticirajo v čim zgodnejši fazi?

Članek

Rak

Kaj imajo skupnega Luciano Pavarotti, Patrick Swayze, Chris Rea, Steve Jobs, Anita Hrestak in Vito Komac? Vsi so se bili prisiljeni spopasti z agresivno boleznijo – rakom trebušne slinavke

Rak trebušne slinavke je kljub izjemnemu napredku medicine v boju proti vsem vrstam rakavih obolenj še vedno zaznamovan s predznakom usodnosti, saj se v zadnjih štirih desetletjih pri obvladovanju tega obolenja ni kaj dosti spremenilo. Kadar bolezen odkrijejo v zgodnji fazi, je drugače – toda na žalost so takšni primeri redki, tudi zavoljo simptomov, ki postanejo prepoznavni šele takrat, ko je bolezen že napredovala. Da bi izboljšali statistiko, po kateri za rakom trebušne slinavke vsako leto zboli približno 400 Slovencev, 380 pa jih bitko s to boleznijo izgubi, so tri združenja (Europacolon Slovenija, Onkoman in Ko-rak) ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke sprožila kampanjo, poimenovano »Skupaj smo v tem!«.

Članek

Hematologija

Bolniki potrebujejo sistemsko zagotovljeno celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo na domu – ne glede na to, na katerem koncu Slovenije živijo

Čeprav je za obravnavo in zdravljenje bolnikov s krvnimi raki pri nas dobro poskrbljeno, ostaja aktualnih kar nekaj izzivov, tako na klinični kot na sistemski ravni – od pravočasne prepoznave znakov in simptomov tovrstnega onkološkega obolenja ter čimprejšnje laboratorijske kontrole krvne slike pa do prenosa modelov dobre prakse v sistem financiranja in posledično omogočenje čim širše dostopnosti vsem bolnikom, ne glede na to, na katerem koncu Slovenije živijo. Kdaj bo torej tudi pri nas sistemsko zagotovljena dostopnost do celostne rehabilitacije in do paliativne oskrbe na domu, kakršna je, po izdatnem trudu in angažmaju tamkajšnjega vodstva in zaposlenih, pred mesecem dni kot prva v Sloveniji zaživela v sklopu Kliničnega oddelka za hematologijo?

Članek

Transplantacije

»Vedela sem: če transplantacije ne bo, tudi mene ne bo več,« pravi Tia Grbić, polna življenja

Tia Grbić je dekle, polno življenja in energije. Nihče, ki je ne pozna, si ne more predstavljati, da se je nedavno borila za življenje. V zgodnjem otroštvu postavljena diagnoza – avtoimunski hepatitis – je med epidemijo pospešeno krenila svojo pot; vnetje se je širilo, vodilo v nastanek ciroze in odpoved jeter. Za jetri je prišlo še do odpovedi ledvic in pljuč. A nedopovedljivo težka preizkušnja ima srečen konec: Tia je danes, po zdravljenju s presaditvijo jeter, spet videti odlično. Njeno življenje je, kot pravi, bistveno kakovostnejše kot pred tem izjemno sofisticiranim načinom zdravljenja, s kakršnim na Slovenskem vsako leto rešijo mnogo življenj, ki bi sicer ugasnila.

Članek

Zdrava izbira

Zdrava prehrana – ste boljši od slovenskega povprečja?

Kljub temu, da se pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni povečuje, Slovenci tveganj, ki dokazano narekujejo večjo obolevnost, na splošno niso pripravljeni zmanjšati. Konkreten primer je prehrana, v kateri je še vedno bistveno preveč (belega) sladkorja, nasičenih maščob in soli, po drugi strani pa premalo sveže zelenjave in sadja ter polnovrednih žit, s katerimi bi zadostili potrebam po vitaminih, mineralih in vlakninah.

Članek

Preventiva

Nova raziskava in priporočila: ker jeseni in pozimi s hrano dobimo le 15 odstotkov priporočene količine vitamina D, je v tem obdobju leta sončni vitamin treba dodajati, priporočenega odmerka pa nikakor ne preseči

Nedavna znanstvena raziskava, s katero so pri nas ponovno proučevali verodostojnost podatkov o slabi preskrbljenosti Slovencev z D vitaminom, je pokazala, da v jesensko-zimskem obdobju odrasel Slovenec v povprečju s hrano zaužije manj kot tri mikrograme D vitamina na dan, kar je skoraj sedemkrat manj od priporočene količine (20 mikrogramov). Organizem pa zadostno količino tako imenovanega sončnega vitamina, ki ga poleti in spomladi več kot dovolj dobimo po naravni poti, nujno potrebuje za normalno delovanje. Ključno vlogo ta vitamin igra pri zagotavljanju dobrega delovanja imunskega sistema, kar je zlasti ob tako strmem porastu COVID okužb, kakršnemu smo priča v zadnjem času, vitalnega pomena, saj pomaga preprečiti najtežje zaplete pri prebolevanju te bolezni.

Članek

Preventiva

Pomanjkanje vitamina D vpliva na nastanek rahitisa, osteomalacije, osteoporoze, akutnih okužb dihal, avtoimunskih obolenj, pri starejših povečuje pogostost padcev in zlomov ...

Za mnoge težave, s katerimi se spopadajo odrasli, je krivo pomanjkanje vitamina D oziroma holekalciferola, saj ta izrazito vpliva na zdravje okostja in na delovanje imunskega sistema; pomanjkanje D vitamina je povezano s pojavnostjo številnih akutnih in kroničnih bolezenskih stanj. Človek za normalno delovanje organizma potrebuje v povprečju od 20 do 25 mikrogramov oziroma od 800 do 1000 enot (IE) tega pomembnega vitamina, raziskave pa so pokazale, da ga Slovenec (v povprečju) s hrano dobi 4- do 5-krat premalo; ta manko bi morali zapolniti z dodajanjem vitamina, pri čemer pa spet ne velja pretiravati, saj jemanje prevelikih odmerkov lahko škodi. Zato so že pripravljene prve slovenske strokovne smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D, ki čakajo na skorajšnjo potrditev razširjenih strokovnih kolegijev različnih specialnosti.

Članek