Ukrepi

Hoja po robu

Si predstavljate, kakšno ogorčenje bi se razplamtelo v slovenski javnosti, če bi pri pacientu po manjši operaciji prišlo do resnega zapleta zaradi hude okužbe, nastale v bolnišnici, med operacijo? Sledile bi komplikacije, ki bi obolelega kljub temu, da je šlo zgolj za rutinski poseg, na primer za operacijo žolčnih kamnov, stale življenja. Svojci umrlega bi (upravičeno) zahtevali strokovni nadzor in ukrepanje – če ne bi šlo drugače, tudi tako rekoč pred očmi kritične javnosti, ki ne bi pustila, da napaka ostane prikrita, posledice pa zamolčane. In prav bi bilo tako.

Ukrepi

Bi zaradi epidemije novega koronavirusa v Sloveniji res morali razglasiti izredno stanje?

Ker imamo danes v Sloveniji enako krivuljo obolevnosti in širjenja novega koronavirusa kot v Italiji, »to za vse nas pomeni postopen prehod v družbeno in socialno katastrofo, iz katere se bomo težko pobrali. Ob takih podatkih je treba upoštevati temeljna pravila pojava naravne katastrofe in v državi razglasiti izredno stanje,« je v današnjem javnem pismu zapisal zdravnik Danijel Bešič Loredan. Zakaj predlaga tako radikalen ukrep, s katerim naj bi pri nas preprečili razmere, do kakršnih je zaradi novega koronavirusa prišlo v Italiji?

Ukrepi

Čakalne dobe: zdravniška zbornica pripravila predlog zakona z interventnimi ukrepi, resorno ministrstvo se v treh mesecih ni odzvalo, skupina poslancev pa je dokument v enem dnevu vložila v parlamentarno obravnavo

Ker vladi oziroma ministrstvu za zdravje ni uspelo sanirati razmer v javnem zdravstvu, ki jih že vse predolgo poslabšujejo nedopustno dolge čakalne dobe, ukrepi prihajajo od drugod. Tokrat se je na pobudo zdravniške zbornice, ki je pripravila predlog zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, odzvala poslanska skupina NSi – z vložitvijo zakona v parlamentarni postopek. Zbornica je isti dokument sicer pred nekaj meseci naslovila tudi na resorno ministrstvo; ker odziva ni bilo, so minuli teden predlog zakona poslali še vsem poslanskim skupinam.

Hematologija

»Pozdravili bomo lahko tudi nekatere bolezni, pri katerih bi bila naslednja postaja le še pokopališče,« je prof. dr. Samo Zver nedvoumen glede nove metode zdravljenja krvnih rakov s CAR-T celicami

Možnosti za zdravljenje krvnih rakov so v Sloveniji dobre, primerljive z najboljšimi praksami po svetu, toda tudi v tej veji medicine je še veliko izzivov. Obeta se uvedba nove metode zdravljenja s celicami, predvidoma prihodnjo jesen. Na Kliničnem oddelku za hematologijo se bodo odpovedali temu, da bi laboratorijske pripravke za vnos genskega zapisa za borbo proti raku naredila ena od farmacevtskih družb, ampak bodo zdravljenje v celoti izvajali sami. Zakaj tako? Zato, ker bo v tem primeru cena štirikrat nižja.

Prehranska dopolnila

Se strinjate s trditvijo, da je na področju prehranskih dopolnil prišlo do popolne anarhije?

Prim. mag. Matija Cevc, ki kot zdravnik dela na Kliničnem oddelku za žilne bolezni ljubljanskega UKC, je prepričan, da je pri prehranskih dopolnilih prišlo do popolne anarhije. Po njegovi oceni je to področje danes zaznamovano z absolutnim dobičkarstvom, zato pravi, da ponudnikom v resnici ni mar za dobro ljudi, ki v želji po (boljšem) zdravju te pripravke precej nekritično kupujejo povsod, kjer so na voljo – v trgovinah, na spletu in tudi v lekarnah. Resnica se bistveno razlikuje od obljub, ki so nemalokrat zavajajoče, saj zagotavljajo izjemne učinke, nikoli pa ni govora o posledicah, ki jih potrošnik takih izdelkov lahko občuti na zdravju.

Ukrepi

Manjkajoči delček pri uvajanju dolgo pričakovanega elektronskega bolniškega lista – prezrto mnenje zdravniške stroke?

Uvedba elektronskega bolniškega lista bo, o tem ni dvoma, vsaj nekoliko pomagala sprazniti prenapolnjene čakalnice v ambulantah družinske medicine, poenostavitev postopkov bo zdravnikom zmanjšala breme, ki pritiska nanje po administrativni plati, zavarovancem pa bo olajšala dostop do potrdila o upravičeni zadržanosti od dela. Pa vendar se pri uvajanju te novosti zatika.

Ukrepi

Nihče od zdravnikov, ki so dali odpoved, ni zahteval višje plače – zato včeraj sprejeti aneks številka dve, kot kažejo odzivi, ne bo preprečil skorajšnjega zloma osnovnega zdravstva

»Nihče od zdravnikov iz Zdravstvenega doma Kranj, ki so se odločili za odpoved delovnega razmerja, ni pričakoval ali zahteval višjega plačila. Njihove zahteve so bile jasne, nedvoumne, usmerjene predvsem v ureditev razmer, kar naj bi bodoče zdravnike znova prepričalo v odločanje za specializacijo iz družinske medicine in posledično zapolnilo nedopustne kadrovske vrzeli v tej veji medicine. Vlada z včerajšnjim sprejetjem aneksa številka dve ni naredila nič dobrega, nasprotno – na vladni ravni so zaprli vrata, bistveno zmanjšali možnosti za prihod mladih zdravnikov in tako rekoč onemogočili reševanje problemov, ki se bodo v naslednjih petih letih le še poglabljali,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila Lili Gantar Žura, direktorica kranjskega zdravstvenega doma.

Starejši

Napačno in etično nesprejemljivo bi bilo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami – nujno je sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi

»Napačno in etično nesprejemljivo bi bilo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami,« je prepričan doc. dr. Božidar Voljč, predsednik državne komisije za medicinsko etiko. Člani komisije se zavedajo, da se na vseh ravneh zdravstva »zaradi neustreznega zdravljenja, intervencij ali predolgega čakanja marsikatero zdravljenje, poseg ali življenje konča s prezgodnjo smrtjo – in da pomanjkljiva oskrba umirajočih lahko povzroča nepotrebno trpljenje in vsakršne stiske«, vendar v iskanju rešitev po njihovem trdnem prepričanju ni ključnega pomena uzakonitev evtanazije, temveč sprejetje nujno potrebnega zakona o dolgotrajni oskrbi.

Ukrepi

Ko se poslanci sramujejo ...

Zmagali so razum, poštenost in etika, vrline, ki se v najrazličnejših proporcih delovanja politike vse prehitro in vse prepogosto izgubijo neznano kam. Toda danes, na nujni seji odbora za zdravstvo, je bilo jasno videti, da je poslance predvsem – sram. Sramovala se je večina tistih, ki so podpisali predlog novele tobačnega zakona, dokumenta, ki (jim) ga je iz ozadja narekovala tobačna industrija in o katerem so danes odločali. Sramovali pa so se tudi oni drugi, ki se zavedajo, zakaj so člani odbora za zdravstvo – da bi s spodbujanjem učinkovitih zakonodajnih rešitev in smiselnih ukrepov, ki morajo biti napisani v dobro ljudi, po svojih najboljših močeh poskušali slovenstvu omogočiti čim bolj zdravo življenje.

Ukrepi

Samo Fakin, bivši minister za zdravje: »Minister za zdravje bi se moral v primeru novele tobačnega zakona jasno in glasno postaviti v bran zdravju!«

Trije meseci minevajo, odkar je Samo Fakin na pobudo predsednika vlade predčasno zapustil mesto ministra za zdravje, vodenje tega resorja pa je prevzel Aleš Šabeder, dotedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V tem času se je v zdravstveni sferi zgodilo veliko stvari, vendar ključni problemi v zdravstvu še vedno niso rešeni, poleg starih pa vznikajo vedno nove dileme. Kako na aktualne razmere gleda bivši minister za zdravje Samo Fakin? V pogovoru z njim smo se najprej dotaknili aktualne novele tobačnega zakona, vzorčnega primera dopuščanega lobiranja proti zdravju, ki pa se odgovornim na državni ravni očitno ne zdi vprašljivo, saj zoper ravnanje 38 poslancev državnega zbora nihče ni povzdignil glasu – z izjemo komisije za preprečevanje korupcije in združenj civilne družbe.