»Obisk lekarne je danes primerljiv z obiskom supermarketa s prehranskimi dopolnili. Pri tem je morda še najbolj moteče, da farmacevti, ki naj bi skrbeli za to, da bolniki dobijo prava zdravila, propagirajo prehranska dopolnila,« opozarja prim. mag. Matija Cevc v imenu društva za zdravje srca in ožilja ter mreže nevladnih organizacij 25 X 25. Omenjeni združenji zaradi takšnega, kljub veljavni zakonodaji in regulativi nenadzorovanega dogajanja od odgovornih institucij pričakujeta ukrepanje, kajti, kot pravi Cevc: »Ljudje te pripravke kupujejo v dobri veri, da res učinkujejo – resnica pa je praviloma drugačna. Osebno vem za štiri ljudi, ki so jim pripravki za čiščenje jeter povzročili akutno odpoved jeter; da so sploh lahko preživeli, so potrebovali zdravljenje s transplantacijo.«

Zaradi vse pogostejših opozoril na račun agresivnega oglaševanja prehranskih dopolnil, ki vnaša zmedo v danes tako rekoč nepregledni nabor tovrstnih izdelkov in nemalokrat namerno zavaja potrošnike, sta mreža nevladnih organizacij 25 X 25 in društvo za zdravje srca na Lekarniško zbornico Slovenije naslovili poziv, »naj preveri stanje in ugotovi, ali je to, kar se danes dogaja v različnih lekarnah, sploh še etično in sprejemljivo. Lekarniška zbornica bi morala na tem področju odigrati ustrezno regulatorno funkcijo in tako zagotoviti, da bodo uporabniki dobili le tista prehranska dopolnila, ki si to ime sploh zaslužijo.«

Po drugi strani pa v vodstvu obeh združenj opozarjajo, da bi zdravstvena inšpekcija morala dosledneje preverjati, kaj vse se, ne glede na veljavno regulativo, pri nas še vedno prodaja kot prehransko dopolnilo. Zato omenjeni združenji v imenu svojega članstva pozivata »zdravstvene oblasti, naj preverijo predpise ter jih po potrebi dopolnijo oziroma spremenijo – predvsem pa poostrijo nadzor in morebitne zlorabe dosledno kaznujejo.«

Biostatinski maček v žaklju?

»Naj se omejim le na eno, meni po strokovni plati bolj poznano področje – na tako imenovane biostatine. Za biostatine veljajo preparati iz rdečega kvašenega riža, ki imajo zelo jasno določeno, kateri sev tak riž vsebuje – in v teh preparatih statini tudi v resnici so. Drugače pa je pri 'biostatinih', ki so se zdaj pojavili na trgu (s poimenovanjem biostatine med) in ki naj bi zniževali holesterol ter odpravljali motnje v presnovi maščob, v resnici pa živ krst ne ve, kaj zares vsebujejo. Proizvajalec, denimo, za ta 'medicinski pripomoček' zagotavlja, da zdravi hiperholesterolemijo, kar je v globokem nasprotju z zakonodajo, v kateri je zapisano, da tovrstni izdelki ne smejo vsebovati zdravstvenih trditev,« trdi prim. Cevc.

Pri tem se predsednik društva za zdravje srca sklicuje tudi na veljavno ureditev, po kateri bi na vsakem prehranskem dopolnilu moralo biti jasno napisano, da gre za prehransko dopolnilo – »ta pripravek pa ne le, da tega napisa nima, ampak v njegovem opisu celo piše, da gre za medicinski pripomoček, kar je sploh nevzdržno. Očitno ti, ki promovirajo take izdelke, ne poznajo niti grobih osnov zakonodaje, ampak zgolj tržne ukane, kako prodajati tisto, kar je v principu in po strokovni literaturi bolj ali manj maček v žaklju.«

Nič drugače ni tudi pri različnih shujševalnih pripravkih ali, kot opozori primarij, pri pripravkih za čiščenje jeter, ki so po njegovem védenju pri nas štirim ljudem uničili jetra. Uživanje teh »neškodljivih« pripravkov je povzročilo akutno odpoved tega organa, v takem primeru je nadomestitev obolelega organa z novim edina možnost za rešitev življenja obolelemu.

»Mislim, da je res skrajni čas, da se tudi na tem področju začne dosledno izvajati nadzor. Če tržni inšpektorji preverjajo, ali so v medu pesticidi in druge škodljive snovi, naj kontrolirajo tudi, ali je v prehranskih dopolnilih res vse tisto, kar proizvajalci trdijo, da je. V zadnjih letih smo namreč priča izrazitemu povečanju ponudbe prehranskih dopolnil – in številni preparati še vedno vsebujejo zdravstvene trditve, ki niso bile nikoli potrjene z raziskavami, čeprav veljavna zakonodaja za vsako zdravstveno trditev na izdelku – na primer: znižuje holesterol, shujšali boste v enem mesecu, izboljšuje imunski sistem ... – zahteva tudi dokaz zanjo,« opozarja Cevc.

Ob tem doda, da »za probiotike, denimo, velja, da je zgolj 30 odstotkov res verodostojnih – torej takšnih, kot proizvajalci na deklaraciji trdijo, da so. Trdno sem prepričan, da podobno velja tudi za vsa ostala prehranska dopolnila.« 

Polemično tudi o (pre)pogosto predpisovanih statinih

Pomisleki pa ne spremljajo le prehranskih dopolnil, pri katerih je sestava še vedno nemalokrat neopredeljena ali neopredeljiva, ampak tudi zdravila. Če so torej v konkretnem primeru kot prehranski dodatek izpostavljeni biostatini, poglejmo še statine, ki jih zdravniki predpisujejo kot primarno ali kot sekundarno preventivo. Statini pri ljudeh z aterosklerotičnim srčno-žilnim obolenjem zmanjšujejo tveganje za nastanek ali ponovitev zapletov in resnih obolenj – po drugi strani pa postaja vse pogostejše predpisovanje teh zdravil za preventivno uporabo, kar povzroča resne pomisleke in polemike.

Poleg tega danes statinov in njihovega delovanja ne povezujejo (več) le s prednostmi na račun zniževanja slabega (LDL) holesterola, ampak tudi z zatajevanimi neželenimi učinki, ki so pogosto pogojeni z velikostjo predpisanega odmerka. Med najpogostejšimi neželenimi učinki je mialgija (bolečine v mišicah), sledijo gastrointestinalne težave, glavobol, občasno tudi hepatopatija (obolenje jeter), lahko se poveča tudi tveganje za razvoj sladkorne bolezni, kar velja zlasti pri intenzivnem zdravljenju in pri bolnikih z metabolnim sindromom.

Razmislek vzbuja podatek, da je pri jemanju statinov delež predčasne prekinitve zdravljenja zelo visok. Raziskave, v katerih so proučevali razloge za usihajočo zavzetost in slabo vztrajanje pri zdravljenju s statini, med glavnimi razlogi za opustitev terapije opozarjajo na neželene učinke, med katerimi izstopajo predvsem bolečine v mišicah, občutek utrujenosti, kognitivne motnje in motnje spomina.

Po drugi strani pa klinične raziskave, na katere se opirajo tudi strokovne smernice in priporočila, kažejo na dokaj nizek delež neželenih učinkov med zdravljenjem s statini. 

​

Po prepričanju magistre farmacije Nataše Faganeli, ki se je z razčlenjevanjem argumentov za in proti tako široki uporabi statinov ukvarjala v Lekarništvu, strokovni publikaciji lekarniške zbornice, je vzroke mogoče iskati tudi v situ, iz katerega pridejo na dan »izbrani podatki«.

Po oceni magistre farmacije je razlogov več: »Iz kliničnih raziskav, ki jih podpira industrija, je praviloma izključen pomemben delež bolnikov s komorbiditetami (ledvična in jetrna bolezen, mišična vnetna bolezen); prerandomizacija raziskave, iz katere pa so vnaprej izločeni bolniki, ki ne prenašajo statinov; visok delež bolnikov, ki so med raziskavo opustili zdravljenje; pomanjkljivo podajanje rezultatov o neželenih učinkih«.

Magistra farmacije se ob tem predvsem sprašuje, kako je mogoče, da smernice v sklopu primarne preventive sploh ne vključujejo možnosti, da bi pred začetkom zdravljenja s statini znižanje slabega holesterola poskušali doseči s spremembo življenjskega sloga – z rednim gibanjem, s pestro, uravnoteženo prehrano, z izogibanjem kajenju in pretiranemu uživanju alkohola ter z obvladovanjem stresa. Zato Faganelijeva ugotavlja: »Verjetno je res bistveno lažje predpisati in nato uporabljati zdravilo, kot p se prilagoditi in vztrajati pri zdravem načinu življenja. Vprašanje pa je, ali je dolgoročno to tudi najbolje.«

Matija Cevc | Problematično trženje prehranskih dopolnil – primer: biostatini

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.