Ukrepi

ZZZS versus Igor Muževič: »Novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«

Na ponedeljkov javni dopis mag. Igorja Muževiča, predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, v katerem je Muževič javno okrcal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), češ da je ta kot plačnik z uporabo napačne metodologije tako javnost kot ministra za zdravje zavajal glede obremenitev družinskih zdravnikov, se je danes odzvalo vodstvo zavoda. V odgovoru, opremljenem s podatki, uporabljenimi v analizi, sta generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj in Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj, zapisala, da so ti podatki verodostojni, zato nameravajo z aktivnostmi za posodobitev obračunskega modela za družinsko medicino in pediatrijo v osnovnem zdravstvu nadaljevati – v sodelovanju s stroko, kajti »novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«.

Ukrepi

Za kontrolne preglede pri specialistu ne bo več treba vedno znova po novo napotnico k osebnemu zdravniku

V sozvočju z revoltom družinskih zdravnikov, ki v zadnjem času pospešeno opozarjajo na kadrovsko zdesetkanost in posledično preobremenjenost, tudi ali predvsem administrativno, se pospešeno vrstijo ukrepi za izboljšanje razmer v osnovnem zdravstvu. Tako je danes upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi letošnjega razpisa za dodatnih 32 ambulant splošne oziroma družinske medicine ter 21 otroških in šolskih dispanzerjev prižgal zeleno luč prvim osmim novim timom. Za področje Gorenjske oziroma Zdravstvenega doma Kranj, kjer so razmere najbolj kritične, na razpis ni prispela niti ena vloga; razpis sicer ostaja odprt do konca leta, nadaljnje vloge pa bodo na ZZZS obravnavali sukcesivno.

Ukrepi

Razmere v zdravstvu so resne, vendar politika – kot vedno – igra svojo igro

Po dolgotrajnem čakanju sem danes prišla na vrsto za specialistični kontrolni pregled v eni izmed regionalnih bolnišnic, pri zdravniku, ki mu preobremenjenost v zdaj veljavnem sistemu še ni načela duha – česar o nekaterih, ki so hiteli po dolgem hodniku, na gosto posejanem s čakajočimi pacienti, ne bi bilo mogoče z gotovostjo trditi. Ko sva se z zdravnikom v skopo odmerjenem času pogovorila o ključnih stvareh, je mimogrede, prejkone v šali, vprašal: »Ste slišali, da so se čakalne vrste skrajšale?«. Seveda, odvrnem, z nečim je treba umiriti razgrete duhove, čeprav pacienti pripovedujejo drugačno zgodbo; odgovorni se pač morajo pohvaliti, da upravičijo svoj obstoj. In vprašam: »Kaj pa zdravniki, ali to skrajšanje v resnici občutite, je zares prišlo do tega premika?« Odgovor je bil jasen. Pozna ga vsakdo, ki obsedi v eni od čakalnic za specialistične ambulantne preglede v kateri izmed bolnišnic – in prisluhne izpovedim čakajočih, ki ne (po)vedo prav ničesar o skrajšanju čakalnih dob.

Ukrepi

Napovedi so se uresničile: 1. aprila je 23 zdravnikov iz zdravstvenega doma v Kranju dalo odpoved

Ne, ne gre za prvoaprilsko šalo – specialisti splošne in družinske medicine, ki delajo v sklopu Zdravstvenega doma Kranj, so danes uresničili napovedi. Kar 23 od skupno 34 zdravnikov se je odločilo za odpoved delovnega razmerja, zaradi preobremenjenosti, ki jo je letošnji splošni dogovor – ta določa (pogoje za) razdelitev finančne pogače za zdravstvene storitve in programe – le še dodatno povečal. Zdravniki, vedno bolj zasuti tudi z administrativnimi opravili, za katera bi po njihovem prepričanju morale poskrbeti strokovne službe plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), tega preprosto ne zmorejo več. In kaj takšna odločitev pomeni za dejavnost kranjskega zdravstvenega doma, za paciente? Brez izbranega zdravnika bi konec maja oziroma v začetku junija, ko se izteče odpovedni rok, lahko ostalo več kot 40.000 zavarovancev, ki živijo na območju Kranja, Jezerskega, Preddvora, Cerkelj, Šenčurja in Naklega, kar ne pomeni nič drugega kot razpad osnovnega zdravstva. Vsaj na Gorenjskem.

Ukrepi

Pacient, kdo bo tebe negoval, ko medicinskih sester ne bo več?

Ni človeka, ki ne bi vedel, kakšen poklic opravlja medicinska sestra, ki mu ne bi bilo jasno, kakšno predanost zahteva njeno delo v skrbi za paciente, zlasti na bolnišničnih oddelkih, kjer zdravijo bolnike s najtežjimi obolenji, nemočnimi, oslabljenimi, tako rekoč povsem odvisnimi od tuje pomoči. Vsi vemo, kako predano mora biti delo v zdravstveni negi – in kako hudo in nevzdržno je, kadar se poslanstvo tega pomembnega poklica, morda v podobi zgolj ene na tisoč oseb, ki ji (z)manjka empatije in predanosti, etike ali strokovnosti, izjalovi. Tudi to se zgodi. In se dogaja. Vendar tokrat ni govora o tem – trenutno so oči vseh, ki delajo v zdravstveni negi, najsi bodo to bolničarji, zdravstveni tehniki, medicinske sestre ali diplomirane medicinske sestre, uprte v izvršilno oblast, ki je obljubila, da bo s sprejetjem ključnega dokumenta za to profesijo končno pomagala odpraviti krivice, povzročene pred desetletjem – predvsem srednje izobraženemu kadru.

Rehabilitacija in socialna varnost

Bolniki z rakom: najprej jih prizadene bolezen, potem pa še sistem

V resnici si je težko predstavljati, na kako neverjetne in nepredstavljive ovire v sistemu, ki naj bi mu prvenstveno nudil zaščito, naleti človek, ko resno zboli. Ko ustaljeni tok življenja njega in njegovih bližnjih nenadno in nepričakovano povsem preusmeri težka, nepredvidljiva bolezen, pri čemer je izid te življenjske preizkušnje včasih nemogoče napovedati. Kot da že diagnoza sama po sebi ne bi bila dovolj stresna in boleča, se začno kopičiti številne dileme, težave in vprašanja, odgovori pa se vse prepogosto izgubijo v sistemskem labirintu, za katerega se zdi, kot da bi bil ustvarjen za zapletanje, oteževanje in krajo upanja v času, ko je pravzaprav upanje tisto edino, kar sploh še ostane človeku v stiski. Kot da breme bolezni samo po sebi ni dovolj, ampak mora nastala razpoka v življenju dobiti odmev še v izgubi socialne varnosti.

Inovacije

Jabolko navdiha za Uroša Golobiča Ahčana in Vojka Didanoviča

Predsednik države Borut Pahor je danes sprejel prof. dr. Uroša Ahčana in prim. Vojka Didanoviča in jima za inovativno metodo popolne rekonstrukcije nosu, ki tudi na svetovni ravni postavlja nove mejnike v rekonstrukcijski kirurgiji obraza, izročil simbolično nagrado oziroma priznanje – jabolko navdiha.

Duševno zdravje

Jožica Maučec Zakotnik: »Slovenija je končno dočakala revolucijo v skrbi za boljše duševno zdravje«

Desetletna stagnacija na področju duševnega zdravja je, poleg bolezni in njenih posledic, v življenjskem vsakdanu obolelih in njihovih bližnjih pustila tako rekoč neizbrisne posledice. Na tem področju je namreč pri nas doslej vladal precejšen nered, predvsem zaradi slabe dostopnosti do storitev in pomanjkanja strokovnjakov, zlasti pedopsihiatrov in kliničnih psihologov. Vendar se zdaj stvari, kot je videti, vendarle spreminjajo. Pospešeno. Jožica Maučec Zakotnik je lani, ko je bila še državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, prevzela pobudo in z razširjeno strokovno ekipo v slabih treh mesecih pripravila dokument, ki se prej ni in ni premaknil z nulte točke – in dosegla njegovo sprejetje.

Čakalne dobe

Tudi v osnovnem zdravstvu pacienti ponekod čakajo – ne ure, ampak dneve, včasih celo tedne

»V osnovnem zdravstvu nimamo ne napotnic ne čakalnih vrst; vsi bolniki pridejo na vrsto v enem, najkasneje v dveh dneh,« je v prvem intervjuju, ki ga je dal kot novi zdravstveni minister, Samo Fakin izjavil za naš zdravstveni portal. Prejeli smo odziv pacientke z drugačno izkušnjo. Toliko drugačno, bolečo in perečo, da smo razloge za njeno čakanje raziskali, odgovorne prosili za pojasnila in ugotovljeno strnili v temle članku, ki s konkretnim primerom razgalja resničnost našega zdravstva: veliko je izjemnih, vrhunskih stvari in ljudi, nemalo pa je (še vedno) kratkih stikov in nevzdržnih odnosov ter pristopov, ki jih je treba spremeniti. V dobro ljudi, ki si zaslužijo empatično pomoč in strokovno odzivnost takrat, ko jo najbolj potrebujejo.

Ukrepi

Skrajševanje čakalnih dob s 35 milijoni evrov danes v rokah poslancev

Poslanci bodo na današnji izredni seji glasovali o izjemnem ukrepu – namenski porabi 35 milijonov evrov iz zdravstvene blagajne za skrajšanje čakalnih dob. Za tolikšno vsoto je namreč presežen prvotno predvideni načrt letošnjih prihodkov na račun ZZZS, razlika je nastala po zaslugi večjega priliva prispevkov. In kam bo šla ta spoštovanja vredna kvota denarja?