Značka: zdravniki

Značka: zdravniki

Ukrepi

»Čakalne dobe so šle v nebo – in nikakor ne morem z gotovostjo reči, da je naš sistem pripravljen na naslednji val epidemije,« poudarja Boštjan Kersnič, v. d. strokovnega direktorja splošne bolnišnice v Novem mestu

»Nismo prvič v epidemiji in tudi zadnjič ne. Nikoli ni in ne bo enostavno – in nikoli nobena odločitev ne bo niti dobra niti prava za čisto vse. Mora pa biti dobra in prava za večino,« je pred poldrugim mesecem v pismu, naslovljenem na državljane, zapisal Boštjan Kersnič, zdravnik in vršilec dolžnosti strokovnega direktorja v Splošni bolnišnici Novo mesto. V omenjenem odprtem pismu je pozval k razumnemu razmisleku in odzivanju na možnost zaščite s cepljenjem. Zakaj? Zato, ker »vas jutri lahko doleti diagnoza, ki bo veliko hujša od tega, da ste se odločili za cepivo.« Dvomi in dileme so še vedno aktualni, število okužb z delta različico koronavirusa strmo narašča, bolnišnice so se ponovno začele polniti s pacienti, ki prebolevajo težko obliko bolezni COVID. Tudi novomeško bolnišnico so minuli teden, kot je na sobotni izredni novinarski konferenci poudaril minister za zdravje Janez Poklukar, uvrstili med zdravstvene ustanove, v katerih bodo v prihajajočem, predvidoma zadnjem valu epidemije hospitalizirali in zdravili paciente s težjo obliko bolezni COVID.

Organizacija

Zakaj medicinske sestre odhajajo in zakaj neurejene razmere v zdravstveni negi predstavljajo kockanje z življenji – odprto pismo Klemena Markeša

Pomanjkanje negovalnega kadra je že desetletja pripoznano kot ena izmed pomembnejših ahilovih pet slovenskega zdravstva, zlasti v tistih vejah medicine, kjer so medicinske sestre leta in desetletja izpostavljene najtežjim delovnim pogojem, delo pa opravljajo za plačilo, ki le še dodatno potrjuje podcenjenost te profesije. Pandemija COVID je razmere, ki bi jih v našem zdravstvu morali že davno sanirati, le še dodatno razgalila. Medicinske sestre, zlasti tiste s srednješolsko izobrazbo, odhajajo še bolj pospešeno kot prej, kajti delo v tako izjemnih razmerah, kot jih narekuje zaščita pred okužbo z novim koronavirusom v enotah intenzivne terapije, je izčrpavajoče in ogrožujoče.

Preventiva

»Epidemija je verjetno blizu konca,« ugotavlja prof. dr. Alojz Ihan, a istočasno opozarja, da bo zadnji val zaradi slabe precepljenosti zahteval velik davek

»Epidemija je verjetno blizu konca,« ugotavlja specialist mikrobiologije in imunologije prof. dr. Alojz Ihan, a istočasno opozarja, da bo aktualni in najverjetneje tudi zadnji val, ki ga usmerja doslej najkužnejša različica SARS-CoV-2, zaradi nizke precepljenosti zahteval velik davek. Ta se ne bo odražal le v povečanem bolezenskem bremenu in zapolnjenih bolnišničnih oddelkih ter enotah za intenzivno terapijo, namenjenih zdravljenju bolnikov z zapleti pri prebolevanju posledic okužbe s koronavirusom, ampak tudi nasploh v razmerah v družbi. Kako bolezensko breme, ki lahko odmeva še dolgo po preboleli bolezni (tako imenovani dolgi COVID), v čim večji meri preprečiti, je znano; kako dosledno bo to védenje uporabljano v praksi, pa je mogoče le predvidevati.

Ukrepi

»Čas je, da uporabimo razum, sicer bomo s pasivnostjo, oklevanjem ali zavračanjem ukrepov, ki so nujni za zaščito življenj najbolj ogroženih, sami zaprli javno življenje«

»Govorimo o življenjih ljudi. O tragičnih zgodbah, ki jih lahko pomaga preprečiti vsak od nas – z odločitvijo za cepljenje,« je v sklopu današnje novinarske konference, na kateri je predstavil nove ukrepe za preprečitev širjenja četrtega in predvidoma tudi zadnjega vala epidemije SARS-CoV-2, poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. Ukrepi o obveznem izpolnjevanju in dokazovanju pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), o izjemah ter o obvezni uporabi zaščitne maske, ki jih objavljamo v nadaljevanju članka, začnejo veljati v ponedeljek.

Ukrepi

»Vsak državljan ima dolžnost, da ne izziva nevarnosti okužbe, da ne širi propagande proti cepljenju in da upošteva sprejete predpise,« poudarja profesor prava dr. Janez Kranjc

»Katera zakonska podlaga pooblašča hotelskega receptorja, da od mene zahteva osebne podatke? Dati mu moram osebno izkaznico, svoje bančne podatke ... In kateri zakon pooblašča spletne prodajalce, da od mene, če hočem pri njih nekaj kupiti, dobijo zelo veliko podatkov, celo številko na koncu moje kreditne kartice? Lahko, da nimam prav, vendar bi si upal trditi, da je že ob obstoječem stanju mogoče zahtevati vpogled v podatek o cepljenosti ali necepljenosti, kajti to ni podatek o zdravstvenem stanju posameznika,« v kontekstu aktualnih polemik, ki se vrstijo ob ukrepih za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom, poudarja profesor prava Janez Kranjc, doktor znanosti in nosilec dveh častnih doktoratov. Po njegovi oceni revolt na račun prizadevanj za obvladanje epidemije in preprečitev njenih najhujših posledic po pravni plati ni utemeljen, kar metaforično ilustrira s konkretnimi primeri. Omenjeni strokovni prerez aktualnih dilem in polemik je še dodatno aktualen v luči nocojšnjega vdora nasprotnikov cepljenja v prostore TV Slovenija.

Preventiva

Pri okužbah z delto je količina virusa približno 1000-krat večja kot pri drugih različicah novega koronavirusa – Slovenija pa je pri zaščiti s cepljenjem med najslabšimi v Evropi

Delta val epidemije novega koronavirusa bo izrazito zaznamoval jesensko-zimsko obdobje v Sloveniji – bistveno drugače, kot bi si vsi skupaj želeli. Tudi ali predvsem zaradi premajhnega zaupanja v učinkovitost in smiselnost zaščite s cepljenjem in posledično prenizke precepljenosti slovenstva. In to kljub védenju, da je pri okužbah z delto količina virusa približno 1000-krat večja kot pri drugih različicah SARS-CoV-2. Resnica je takšna, da smo trenutno pri zaščiti s cepljenjem med najslabšimi na stari celini.

Etika

»S cepljenjem smo v preteklosti odpravili otroška pokopališča in močno podaljšali pričakovano življenjsko dobo – zdajšnja nezadostna precepljenost pa vzdržuje epidemijo in ogroža zdravje ljudi«

Čeprav sta bili zadostna precepljenost proti nalezljivim boleznim in posledično nizka stopnja otroške umrljivosti že doslej odraza civilizacijske in zdravstvene kulture, so se povsod pojavljali predsodki in nasprotovanja tovrstni zaščiti pred boleznimi. Takšen odziv je izviral iz strahu pred nepoznanim, iz predsodkov, ki so narekovali kategorično nasprotovanje, pa tudi iz subjektivnih prepričanj in dvomov, temelječih na opozorilih o možnih stranskih učinkih, brez katerih pa, kot vemo, ni prav nobeno zdravilo in tudi nobeno cepivo. Koristi so vedno izrazito prevladale nad možnimi tveganji – in tako je v preteklosti izginila prenekatera bolezen, ki bi sicer še dandanes ugašala življenja otrok in odraslih. Tokratno dogajanje, ki smo mu priča v sklopu pandemije COVID, je drugačno. Izrazito drugačno. In na to opozarja današnji javni poziv najvišjega etičnega foruma v zdravstveni sferi, republiške Komisije za medicinsko etiko (KME).

Preventiva

Zaupanje v cepljenje proti COVID se krepi, celo v Sloveniji, vendar zelo zelo počasi

»Da bi se jaz cepila zaradi novega koronavirusa, tega pa ne bodo dočakali! Ni govora. V naši družini smo vsi proti cepljenju, pri tem cepivu pa še posebej,« mi je proti koncu pomladi pojasnjevala mladenka, čeprav je o tem v resnici zelo osebnem podatku nisem spraševala. Ni pa se mi bilo odveč pogovoriti o cepljenju kot o fenomenu, kajti menim, da jasni, nedvoumni, argumentirani podatki, ki so iz sleherniku nerazumljivega znanstvenega jezika »prevedeni« v poljuden jezik, zagotavljajo razumljivo informacijo in s tem trdno osnovo za poglobljen in tehten razmislek. Za dobro, ozaveščeno odločitev. Ko sem dekle srečala v začetku tega tedna, je kar žarela. Kopica problemov, ki jih je prinesla ta epidemična nebodijetreba, je odpadla, zato se, kot mi je zaupala, počuti neprimerljivo manj obremenjeno. Kako je to mogoče? »Ja, cepila sem se, seveda! Meni že ne bo nihče iz dneva v dan tiščal teh paličk v nos ...,« mi je hitela pojasnjevati z žarečim obrazom.

Ukrepi

Zakaj se ne bi zgledovali po dunajskih maratoncih

Svet se od izzivov pri obvladovanju bolezni COVID še dolgo ne bo poslovil, neznanka ostaja tudi vprašanje, kako hitro bo sodobni civilizaciji s pomočjo znanosti in medicine uspelo kužnost novega koronavirusa zminimalizirati na raven blažje, z lahkoto obvladljive viroze. Dokler precepljenost ne bo dovolj visoka, to ne bo mogoče. Zato je, žal, jasno, da bodo do takrat zaščitni ukrepi, takšni in drugačni, ostali v veljavi. Dvomi v varnost cepiv in v nujnost zaščite s precepljenostjo so, kot so pokazali primerjalni rezultati za evropske države, prav v Sloveniji najtrdneje zakoreninjeni. In prav zaradi tega se tudi to jesen utegne zgoditi, da bo novi val epidemije, ki se mu ne bo mogoče izogniti, ponovno pustil za sabo hude posledice, na ravni celotne družbe. Po drugi strani pa dobre prakse potrjujejo, da je s pravilnim pristopom in ustrezno komunikacijo mogoče doseči neprimerljivo več.

Preventiva

Takojšnja prepoznava simptomov zajčje mrzlice oziroma tularemije, ki se je letos razširila v severno-primorski regiji, je življenjsko pomembna

V letu, zaznamovanem z mišjo mrzlico in občasnim obilnim deževjem, so nastali idealni pogoji za pri nas doslej največje širjenje enega od najbolj kužnih mikroorganizmov – bakterije Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo oziroma zajčjo mrzlico. To ponekod imenujejo tudi zajčja vročica. Samo v severno-primorski regiji, kjer v zadnjih treh desetletjih niso zabeležili niti enega primera te bolezni, je bilo v minulih dveh mesecih evidentiranih 27 primerov tovrstne okužbe pri ljudeh (za primerjavo: v Sloveniji je od leta 1990 do 2020 za tularemijo zbolelo 42 ljudi). Kako prepoznati znake omenjene akutne vročinske bolezni, kako pravočasno in pravilno ukrepati, da bi preprečili okužbo, ki se z živali lahko prenese na človeka (zoonoza), medtem ko nevarnosti za prenos s človeka na človeka ni?