V Sloveniji je prišlo do res pomembne prelomnice v skrbi za zdravje prebivalstva, v prizadevanjih za izboljšanje sestave prehranskih izdelkov, ki so doslej v sebi skrivali zdravju zelo škodljive količine transmaščob. Od danes dalje – simbolično se je to zgodilo prav na svetovni dan zdravja – je namreč pri nas prepovedana prodaja živil z več kot dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe.
Skrb za zdravje, tudi z vidika izbora čim bolj zdrave hrane in prehranskih izdelkov, je vedno bolj aktualna. Res pa je, da je v tako rekoč nepreglednem naboru živil, ki so na voljo na tržišču, izbira včasih vse prej kot preprosta. Pri tem, jasno, ne gre za sveže sadje ali zelenjavo, za polnozrnata živila, ki jih velja uporabljati namesto tistih, ki so narejena iz bele moke, za čim zmernejšo uporabo soli, ali za trsni, kosov ali brezov sladkor, ki naj bi iz rabe čim bolj pospešeno izrinili belega, ampak za predpakirana in pakirana, že pripravljena živila. Ta v sebi skrivajo veliko več, kot o njih izvemo, če preletimo prednjo stran embalaže, medtem ko za drugo stran, kjer so v precej neuporabni, mikroskopski velikosti sicer zapisani natančni podatki o sestavinah in hranilni vrednosti živila, v tempu, ki nam ga ob današnjem načinu življenja kronično primanjkuje, preprosto zmanjka časa. Toda odslej je na voljo pripomoček, s katerim lahko v sekundi izvemo, ali je določeni izdelek v resnici prijazen našemu zdravju ali ne.
Zanimivo je, kako se ukleščenost v primež sodobnega načina življenja odraža na hrani: po eni strani smo vse bolj pozorni, kakšno hrano kupujemo in kako jo pripravimo, po drugi strani pa je prehrana iz avtomata še vedno pogosta rešilna bilka.
Sladkorna bolezen je danes najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, njeno breme pa je neizmerno in predvsem – še vedno – v veliki meri neizmerjeno. Kar polovica obolelih namreč sploh nima postavljene diagnoze in posledično ne ukrepa, saj se svoje bolezni, ki še ne kaže znakov, ne zaveda. Po drugi strani pa je znan podatek, da je pri diabetiku tipa 2 verjetnost, da bo umrl zaradi možganske ali srčne kapi, kar od 2- do 6-krat večja kot pri nekom, ki te bolezni nima, kajti srčno-žilne bolezni se pri sladkornem bolniku lahko pojavijo tudi 15 let prej, kot pri nekom, ki te bolezni nima.
Starodavna resnica, po kateri »jabolko na dan prežene zdravnika stran«, ni le šegava domislica zapriseženih »sadjeljubcev«, kajti če pot do (ohranjanja) zdravja tlakujemo tudi s pomočjo svežega sadja in zelenjave, je to zagotovo dobra naložba, potrjena celo z znanstvenimi dokazi. In sveže jabolko – še zlasti, če je z domačega vrta, neškropljeno, brez vsakršnih dodatkov kemije – je najbolj priporočljiv vsakodnevni odmerek zdravja, ki ga človek lahko pridobi s hrano. Zakaj?
Srčno-žilne bolezni niso nekaj, nad čimer bi človek lahko zgolj zamahnil z roko in šel naprej po ustaljenih tirnicah svoje življenjske poti, z nespremenjenim ritmom in zvest pridobljenim navadam in razvadam. Velja se ustaviti, razmisliti in se odločiti za akcijo. Kot pravijo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Nekaj preprostih sprememb je, ki nam lahko omogočijo, da živimo dlje in bolje.«
Dobro počutje človeku zagotavlja nemoteno delovanje, pa naj gre za počitek ali za delo, za lenarjenje in užitkarjenje ali za fizično aktivnost. Poletje je čas, ki že pregovorno zahteva odklop in revitalizacijo.
Znanstveni dokazi o škodljivem vplivu transmaščobnih kislin na zdravje niso nekaj novega, kmalu bodo stari pol stoletja. V Veliki Britaniji so že leta 1975 dokazali, da je stopnja umrljivosti žensk povezana z zaužito količino transmaščobnih kislin, 19 let kasneje pa so v ZDA potrdili, da so transmaščobe dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj in da njihovo uživanje samo v Ameriki vsako leto zakrivi več kot 30.000 smrti.