Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila – ne nasedajte zavajajočim obljubam o »čudežnih« pripravkih, ki naj bi vas tako rekoč čez noč pozdravili, v resnici pa lahko resno ogrozijo vaše zdravje

Z oglasi za prehranska dopolnila in »naravna zdravila« so v današnjem času preplavljeni tako rekoč vsi informacijski kanali, pri čemer so zelo pogosti tudi zavajajoči, neresnični oglasi. Pred nekaj dnevi sem se pogovarjala s starejšo, razgledano gospo, ki mi je zaupala, da je zaradi takšnih oglasov – ti so, vsaj na spletu, praviloma opremljeni z grozljivimi slikami, češ, kaj vse vas bo doletelo v življenju, če ne boste naročili oglaševanega »čudežnega« pripravka – v nenehnem strahu pred kakšno novo boleznijo in njenimi posledicami. In to kljub temu, da se zaveda, da gre za poskuse goljufije. Zakaj nihče ne ukrepa, zakaj odgovorni takega početja ne prepovedo, zanima gospo, ki v takšnih občutkih ni osamljena.

Zdrava izbira

Kako bomo vedeli, kateri prehranski izdelki bodo v prihodnje tudi v Sloveniji »obogateni« z beljakovinskimi dodatki iz (za zdaj štirih) žuželk?

Marsikomu se ob možnosti, da bo v prihodnje vedé ali nevedé zaužil hrano, v katero bodo v kakršnikoli obliki dodane žuželke, obrne želodec – in pri tem ga prav nič ne zanima, kako priporočljiva naj bi bila na takšen način obogatena prehrana. Kakšne bodo torej tovrstne novosti v prehrani in kako bo nekdo, ki žuželk, čeprav predelanih, nikakor ne bo hotel zaužiti, vedel, da te tudi v resnici niso dodane v izdelkih, uporabljenih pri kuhanju ali pripravi prigrizkov?

Srce in žilje

Dobro spanje je temelj dobrega zdravja. Kaj narediti, da bi kljub motnjam spanja obvarovali zdravje srca in preprečili nastanek neozdravljivih bolezni?

Spanje ni nekaj enoznačnega, kajti ne gre zgolj za čas, v katerem si človek odpočije, njegovo telo pa se regenerira. V času, ki ga prespimo in ki v skupnem seštevku predstavlja skorajda tretjino posameznikovega življenja, lahko izrazito vplivamo na kakovost tako telesnega kot duševnega zdravja. Vendar glede spanca ni enotne formule; nekateri zdravi odrasli za tovrstni počitek ne potrebujejo več kot štiri ure, medtem ko morajo drugi spati tudi devet ur, da zberejo dovolj moči in energije za uspešno spopadanje z vsakodnevnimi izzivi. Med spanjem si »napolnimo baterije«, a tudi v tem obdobju vsakdana, ki ni zapolnjen le s počitkom in sanjami, se dogaja marsikaj, kar je ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Zato velja takrat, ko se pri nekom pojavijo motnje spanja, ki se lahko odrazijo na različne načine, poiskati zdravniško pomoč – kajti pri tovrstnih motnjah lahko zaradi pomanjkanja kakovostnega spanja pride tudi do pojava življenjsko ogrožujočih nenadnih srčnih dogodkov. Zakaj pride do motenj spanja? Je te motnje mogoče preprečiti in se tako izogniti resnim zdravstvenim zapletom?

Čas za spremembe

Dragocen in prav nič drag recept za izogibanje najpogostejšim srčno-žilnim boleznim: živeti čim bolj zdravo, postati čim aktivnejši!

Kako zelo pomembna je skrb za dobro počutje in s tem tudi za zdravje srca in žilja, potrjuje podatek, da srčno-žilne bolezni še vedno ostajajo glavni krivec za prezgodnje zbolevanje in umiranje, tako na globalni ravni kot tudi v Sloveniji, kjer smrtnost zaradi srčno-žilnih obolenj dosega že skoraj 40-odstotni delež. Najpogostejša akutna stanja, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo ali smrt, so srčni infarkt, motnje srčnega ritma, popuščanje ali odpoved srca, možganska kap. Pojavnosti teh bolezni ni mogoče povsem preprečiti, lahko pa jo upočasnimo in, nenazadnje, tudi zmanjšamo njihovo breme. Recept je preprost: živeti čim bolj zdravo, (p)ostati čim aktivnejši. Živeti življenje v gibanju.

Zobozdravstvo

Skrb za ustno zdravje na resni preizkušnji: petina otrok si zobe očisti največ enkrat na dan, enako velja za 30 odstotkov odraslih

O skrbi za ustno zdravje, ki močno vpliva ne le na splošno počutje, ampak tudi na pojavnost ali na odsotnost številnih obolenj, v Sloveniji ni mogoče govoriti v superlativih. Če sklepamo po najaktualnejši raziskavi, objavljeni v sklopu letošnjega svetovnega dneva ustnega zdravja, je tovrstna higiena pri nas precej slaba. Le 70 odstotkov odraslih (81 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških), starih od 18 do 74 let, si zobe čisti redno, torej najmanj dvakrat na dan. Kar petina otrok in mladostnikov v starosti od 6 do 17 let si zobe očisti največ enkrat na dan oziroma sploh ne vsak dan.

Čas za spremembe

Debelost lahko človeku ukrade tudi deset let življenja, zato se pri soočanju z lastnimi navadami in razvadami velja odločiti za spremembe že danes, ne šele jutri

Debelost ni »le« posledica razvad in neaktivnosti posameznika niti ni »zgolj« posledica družinske nagnjenosti k preveliki telesni teži. Debelost je kronična presnovna bolezen, ki, tako kot vse druge, zahteva ne le spremembo načina življenja, ampak nemalokrat tudi zdravljenje; v nasprotnem primeru pa je v zelo visokem deležu povezana z nastankom številnih težkih kroničnih obolenj: raka, sladkorne bolezni, žolčnih kamnov, povišanega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni ... Debelost na zdravju in počutju posameznika pušča opazne odtise; slabša samopodobo, slabi kakovost življenja, pomembno pa vpliva tudi na dolžino življenja, ki je zaradi posledic te bolezni lahko tudi deset let krajše, kot bi bilo sicer.

Zdrava izbira

Vpliv prehranskih vlaknin na zdravje so poznali že v antični Grčiji, vendar še danes kar 90 odstotkov Slovencev zaužije premalo hrane, ki lahko prepreči nastanek diabetesa, raka ali srčno-žilnih obolenj

Če s hrano zaužijemo dovolj živil, bogatih s prehranskimi vlakninami, ne poskrbimo le za dobro počutje, ampak tudi za zdravje, kajti tudi te koristne balastne snovi, ki jih je v obilju v žitih in stročnicah, v sadju in zelenjavi, pripomorejo k zaščiti pred boleznimi. Dolgoročni ugodni vpliv na zdravje je pri tovrstni prehrani znanstveno dokazan; zmanjša se tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, denimo sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih obolenj pa tudi raka. Toda aktualna nacionalna prehranska raziskava, narejena na »vzorcu« 1248 mladostnikov, odraslih pa tudi starostnikov iz vseh slovenskih regij, je pokazala, da kar 90 odstotkov slovenskega prebivalstva zaužije bistveno premalo prehranskih vlaknin.

Kožne bolezni

»Če psoriaza ni ustrezno zdravljena, v organizmu svojo pot skrivaj nemoteno nadaljuje proces drugih obolenj ...«

Bolezen, ki jo poznamo kot luskavico ali psoriazo, je v resnici dokaj pogosta, pravzaprav je ena najpogostejših kožnih bolezni, čeprav število bolnikov z že postavljeno diagnozo tega morda ne potrjuje. Veliko obolelih prve znake te bolezni, ki niso preveč moteči, saj se pojavijo na skritih kotičkih človekovega največjega organa – kože, preprosto prezre, pogosto tudi v prepričanju, da gre za prehodno težavo, ki bo slejkoprej izzvenela. Da ni tako, opozarja prof. dr. Tomaž Lunder, specialist dermatologije z Dermatovenerološke klinike ljubljanskega UKC, ki poudarja, da pri psoriazi, če ta ni ustrezno zdravljena, v organizmu svojo pot skrivaj nemoteno nadaljuje proces drugih obolenj, pri katerih je pravočasno ukrepanje vitalnega pomena.

Kožne bolezni

»Če bi pravočasno prepoznali bolnike z luskavico, pri katerih je ogroženost za pojav psoriatičnega artritisa zelo velika, bi nastanek te kronične vnetne revmatične bolezni verjetno lahko odložili ali celo preprečili«

Luskavica ali psoriaza je ena najpogostejših kožnih bolezni, ki pri večini obolelih poteka v blagi obliki; spremembe na koži so lokalne, majhne, praviloma neopazne in jih je mogoče sanirati z uporabo mazil, krem ali losjonov, ki jih obolelemu predpiše osebni zdravnik. Povsem drugačna pa je zgodba pri težjih oblikah; te so danes sicer dobro obvladljive in ozdravljive, seveda pa mora biti diagnoza postavljena pravočasno. Posledično ukrepanje ter zdravljenje, ki se odvija pod okriljem dermatologa ali revmatologa, mora biti usmerjeno v umiritev bolezenskih znakov ter v preprečitev gradacije drugih težav, ki jih v organizmu lahko sproži nezdravljena luskavica.

Zdrava izbira

Aplikacijo 'Veš, kaj ješ?' in njeno nadgradnjo 'Veš, kaj piješ?' uporablja že več kot 150.000 Slovencev, saj jim ta na preprost način omogoča bistveno kakovostnejšo izbiro živil

Poznate aplikacijo 'Veš, kaj ješ?'?, ste morda med več kot 150.000 Slovenci, ki so si ta uporabni pripomoček že namestili na pametni telefon in jo s pridom uporabljate? Ste se seznanili tudi z njeno nadgradnjo 'Veš, kaj piješ?', katere nastanek so spodbudili prav uporabniki aplikacije? Aktualna nadgradnja zagotavlja tudi informacije o hranilni oziroma energijski vrednosti alkoholnih pijač – podatke, ki na embalaži izdelkov praviloma niso navedeni, saj je po naši zakonodaji obvezna le navedba o vsebovanem deležu alkohola. Zanimalo nas je, kako se je v praksi »prijela« junijska nadgradnja interaktivnega pripomočka za vsakdanjo uporabo, ki so ga pripravili strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko, Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Instituta Jožef Stefan (IJS) v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ki omogoča preverjanje energijske vrednosti za več kot 2700 alkoholnih pijač.