Prehrana iz avtomata? Pomisli, preden izbereš ...

Prehrana iz avtomata? Pomisli, preden izbereš ...

Zanimivo je, kako se ukleščenost v primež sodobnega načina življenja odraža na hrani: po eni strani smo vse bolj pozorni, kakšno hrano kupujemo in kako jo pripravimo, po drugi strani pa je prehrana iz avtomata še vedno pogosta rešilna bilka.

Prehrana iz avtomata? Pomisli, preden izbereš ...
Pri že pripravljenih sendvičih je najbolje, če izbirate med tistimi, v katerih je pršut ali tuna, ali če posežete po vegetarijanskem sendviču s sirom. V avtomatih so namreč pogosto sendviči s predelanimi mesninami (na primer šunka), ki vsebujejo nitrite – ti pa dokazano povzročajo raka. Fotografije: iStock

Jasno je, da mora v vsakodnevnem hitenju in krmarjenju med obveznostmi nekaj časa ostati tudi za hrano, pri kateri pa ponudniki zvesto sledijo spremenjenim potrebam, zahtevam in pričakovanjem ne le glede kakovosti, ampak tudi glede hitrosti priprave in dostopnosti. Pri iskanju hitrega, dovolj izdatnega prigrizka, ki zaposlenemu ali študentu v skopo odmerjenem prostem času pomeni surogat za kosilo, je človek (še vedno) vse prehitro zadovoljen s ponujeno izbiro, ki je nemalokrat vse prej kot zdrava. In prehrana iz avtomata je sinonim za to. 

Zanimivo je pogledati, kaj v tem smislu ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so pod drobnogled vzeli hitre rešitve za potešitev lakote študentov, ki je tem na voljo na fakultetah. Tamkajšnja ponudba iz avtomatov ni kaj dosti drugačna od tovrstne ponudbe, ki je na voljo tudi v neposredni bližini delovnih mest, saj zaposlenemu prigrizek tako vzame najmanj časa – seveda pa stalno prehranjevanje s tovrstnimi izdelki, ki so praviloma manj zdravi, ni priporočljivo. Zakaj?

V sendvičih v avtomatih so pogosto predelane mesnine (na primer šunka ali poli salama), ki pa, kot opozarjajo pri zvezi potrošnikov, večinoma vsebujejo nitrite, ki so dokazano kancerogeni, nasičene maščobe in preveč soli. Zato organizacija, ki si prizadeva za varnost potrošnikov, predlaga alternativo: veliko bolj zdravo je, če izberete sendvič, v katerem je bodisi pršut, tuna ali pa posežete po vegetarijanskem sendviču s sirom.

Predelane mesnine večinoma vsebujejo nitrite, ki so dokazano kancerogeni.

Boljša izbira od belega kruha je zagotovo polnozrnati kruh (ali pa vsaj kruh z dodatkom semen), saj človek tako poleg ogljikovih hidratov v organizem vnese tudi nekaj vitaminov, mineralov in zdravih maščob, ki se skrivajo v semenih in v žitnem ovoju, zaužije pa tudi več prehranskih vlaknin, zato bo občutek sitosti dolgotrajnejši.

Dobro je, če ima sendvič, ki bo organizmu zagotovil dodatno energijo, veliko dodatkov, pa ne v smislu e-jev. Ko pogledamo na seznam sestavin, ta ne sme biti dolg; daljši ko je, več aditivov vsebuje, njegov rok trajanja pa je posledično bistveno daljši. 

Ko pri sendviču pogledamo na seznam sestavin, ta ne sme biti dolg; daljši ko je, več aditivov vsebuje.

Veliko bolj pametno in predvsem bolj zdravo ter želodcu prijazno je izbrati sendvič s kratkim rokom trajanja, v katerem je veliko zelenjave in s katerim bomo dobili dovolj hranil, ki jih naš organizem potrebuje za nemoteno delovanje.

Nasploh velja, da je večina sendvičev narejenih tako, da kalorijsko ne le zadostijo potrebam po energiji, ampak jih tudi presežejo, zato jih je bolj kot po kalorijski plati ali velikosti treba izbirati po njihovi hranilni vrednosti. Dobrodošel je tudi dodatek vitaminov in beljakovin, denimo z jogurtom in izbranim sadežem, denimo jabolkom, ki pa ga je tako ali tako najbolje prinesti s seboj, po možnosti z domačega vrta oziroma iz domače shrambe.

Jabolko



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
hrana hranilna vrednost nitriti oreščki predelane mesnine prigrizki sadje študenti zdrava prehrana zdravje zelenjava ZPS

Hitenje za časom in čas za prigrizek

Ukleščenost v primež sodobnega načina življenja, ki nenehno kopiči obveznosti, zaradi katerih človek na delovnem mestu preživi veliko več od »predpisanih« osmih ur, odzvanja na vseh ravneh, v vseh starostnih skupinah.

Grmadijo se obveznosti malčkov in šoloobveznih otrok, vpisanih v preštevilne prostočasne dejavnosti, saj danes velja, da mora človek, če želi biti uspešen, obvladati veliko veliko več kot v času, ko nas splet še ni prepredel s svojimi mrežami, v katerih človek svoje ujetosti niti ne občuti, a je še kako močno prisotna. In se odraža tudi v načinu prehranjevanja, v hrani, ki jo zaužijemo.

Kaj torej svetuje ZPS glede tega, kakšni naj bodo prigrizki v vmesnem času, do glavnega obroka, ko človek vidi, da mu energije primanjkuje, vendar ne potrebuje veliko hrane za preseganje te vmesne faze? 

Prehranski strokovnjaki pri zvezi potrošnikov pravijo takole: odločite se lahko za sveže sadje, za navaden jogurt, nesoljene oreščke, študentsko hrano, v kateri so oreščki in posušeni sadeži, ali za sadno žitno ploščico. 

Predlog ni slab, vsakdo med nami bo posegel po sebi najbližji izbiri. Veliko pomeni že to, da človek ve, da z izbiro vpliva na svoje zdravje in počutje.

Oreščki

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.