Značka: ukrepi

Značka: ukrepi

Cepljenje

»Cepivo proti COVID je kot snežinka, ki se, ko 'pristane', sintetizira ...«

Danes na prodajnih policah težko najdemo hrano ali pijačo, ki bi vsebovala manj aditivov, kot jih je v cepivu proti COVID; v njem, denimo, ni niti ene od sestavin, ki jih nasprotniki cepljenja vedno znova omenjajo v polemikah z uradno medicino oziroma epidemiologijo. In še metaforična, poljudna primerjava, kot jo je ubesedila znanost: cepivo proti COVID-19 je kot snežinka, ki se, ko »pristane«, sintetizira; iz RNA se naredijo proteini, tisto, kar ostane, je spomin v celicah. Vpliva na genom ni, učinkovitost je izjemna, stranski oziroma neželeni učinki so reaktogeni, blagi, prehodnega značaja. Zato v razmislek: koliko ima danes medicina (poleg omenjenega cepiva) na voljo zdravil, pri katerih bi za preprečevanje bolezni, ki s tako rekoč svetlobno hitrostjo ugaša življenja starejših pa tudi mlajših Slovencev, zadostovalo (manj kot) pol mililitra pripravka – za pridobitev zaščite pred tem hudim obolenjem, ki je v zadnjem letu dni življenje tako rekoč celotnega planeta postavilo na glavo?

Ukrepi

Posledice te epidemije nas bodo preganjale še leta, zato jo je treba čim prej končati

Neverjetno je, v kakšne farse se zapleta Slovenija v času premagovanja epidemije, ko je ključno vprašanje, kako čim prej zagotoviti čim normalnejše življenje in s tem nadaljnji razvoj, ki bo prihodnjim generacijam tlakoval pot v lepo življenje. Pri nas pa se regulativa zapleta v nevzdržne zgodbe, ki nikoli in nikdar ne bi smele imeti nič skupnega s skrbjo za zdravje, z zdravstvom in zdravljenjem. A dogaja se prav to – če pogledamo samo hitre množične teste, ki jih je na podlagi ponovljenega razpisa kupila država potem, ko je ministrstvo za zdravje izbralo ponudnika oziroma dobavitelja.

Cepljenje

Ko tudi zdravnik začne verjeti, da je Zemlja ravna ...

»Zdaj, ko sem dobil v telo ta 5G čip, sledilnik in oddajnik misli, verjamem oziroma vem, da je Zemlja ravna, da nas načrtno zastrupljajo, da so strupi v zobnih pastah nedvomno škodljivi za otroke in da so nasploh vsa cepiva za otroke največja farsa 20. stoletja, moja diploma in dve specializaciji pa so vprašljive, ker mislim, da na medicinski fakulteti učijo same laži ...,« je danes na družbenih omrežjih zapisal Jurij Avramovič Gregorič, zdravnik. Takšnih sarkastičnih medicinsko-strokovnih odzivov, ki postavljajo razumsko zrcalo nemalokrat maloumnim, a v zadnjem času z neznansko lahkotnostjo razširjanim »resnicam« o bojda zamolčanih razsežnostih pandemije, ni malo. Toda zdi se, da razumniki, znanstveniki in raziskovalci iz dneva v dan vse opazneje izgubljajo upanje, da bo sleherni posameznik, vsak odgovoren odrasel človek v sodobni družbi ravnal razumno in dobronamerno ter z udejanjanjem najpreprostejših zaščitnih ukrepov pripomogel k preprečiti širjenja epidemije – in k čimprejšnjemu odprtju šol ter normalizaciji življenja.

Ukrepi

Kako doseči, da se življenje čim prej vrne v normalne tokove?

V času, ko se je človeštvo po 100 letih spet srečalo s pandemijo, ki jo bo mogoče umiriti le s sodelovanjem celotne družbe, s čim doslednejšim udejanjanjem zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo prenos novega koronavirusa in zbolevanje ter umiranje zaradi bolezni COVID, je cepljenje eno izmed ključnih obetov. Le tako si namreč – po pridobitvi čim večje splošne imunosti – lahko obetamo čimprejšnjo vrnitev normalnega življenja in saniranje posledic epidemije, ki bodo odmevale še dolgo, na vseh ravneh življenja in delovanja družbe. Poglejmo samo sfero, na kateri temelji razvoj družbe: šole. Kdaj bodo te odprle vrata, da znanje mladih generacij, ta najobčutljivejši lakmusov papir v iskanju boljše prihodnosti, ne bo (p)ostalo nepopravljivo okrnjeno?

Pravice pacientov

»Naj oskrbovance domov za starejše, ki so bili v stiku z okužbo, na preglede v bolnišnico vozijo kar svojci, ki so tudi sami v rizični skupini?!«

»Vse trditve, češ da so sanitetni prevozi odvisni od ocene osebnega zdravnika, so sprenevedanje!« opozarjajo zdravniki. Ti na podlagi lastnih izkušenj vedo, da odgovorne institucije javno sicer lahko zagotavljajo, da je prevoz obolelih z različnih koncev Slovenije, tudi ali predvsem bolj odročnih, na preiskave in na zdravljenje v prestolnico zagotovljen, če tako odloči lečeči zdravnik – problem je, ker kasneje zavarovalniški nadzorni zdravniki tako odločitev pogosto zavrnejo kot neutemeljeno.

Varnost in kakovost

Pravice zavarovancev do prevoza med epidemijo: primer naše bralke s Tolminskega, bodoče mamice s tvegano nosečnostjo

Z zornega kota trenutnih razmer in ukrepov, ki jih narekuje epidemija in ki naj bi se v kratkem, med božičem in koncem leta, ponovno spremenili, je aktualna tako rekoč nepregledna kopica problemov in dilem, ki vplivajo na dogajanje v družbi in na življenje slehernega posameznika. Tako je tudi pri bralki zdravstvenega portala, bodoči mamici s Tolminskega, pri kateri je nosečnost tvegana – in ki ne ve, kaj jo čaka proti koncu meseca, ko bo morala na preiskave v Ljubljano, saj takrat javni prevoz predvidoma spet ne bo deloval. Kako je v takem primeru s prevozom in s kritjem stroškov zanj, kako je z zagotavljanjem osnovne varnosti in udejanjanjem pravic, za katere se boji, da ji bodo v danih razmerah kratene? Za odgovore na vprašanja, ki jih je v hipnem klicu na pomoč danes naslovila na Zdravstveniportal.si, smo prosili pristojne institucije.

Varnost in kakovost

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Hugon Možina boleče nazorno o tem, kako in zakaj nam COVID tako zelo zelo spreminja življenje, danes, jutri in pojutrišnjem ...

Skoraj dva meseca sta minila od poziva najvidnejšega slovenskega strokovnjaka za demenco prof. dr. Zvezdana Pirtoška k humanejšemu pristopu pri obvladovanju pandemije novega koronavirusa, s čimer naj bi odgovorni celotno prebivalstvo nagovorili tako, da bi vsi povedano ne le slišali, ampak tudi sprejeli. Tako bi vsi skupaj učinkoviteje obvarovali zdravje in mnoga življenja najobčutljivejših posameznikov, med katerimi so tudi bolniki z demenco. Toda dogajanje v Sloveniji je v drugem valu epidemije narekovalo nastanek razmer, kakršnih si v septembru nihče ni mogel niti predstavljati, a te nam bodo močno spreminjale življenje – ne le danes, ampak tudi jutri in pojutrišnjem ... Podatki kažejo, da so se stiske oseb z demenco močno povečale; na račun osamljenosti se je verjetnost za upad kognitivnih funkcij povečala za približno 20 odstotkov, za kar 30 odstotkov večja pa je tudi verjetnost za razvoj katere od srčno-žilnih bolezni ali za možgansko kap.

Ukrepi

Kako med epidemijo umiriti cunami umrlih, kako bo zdravstvo po epidemiji kos cunamiju čakajočih na zdravljenje?

»Vse dosedanje vlade so z odlašanjem reševanja nevzdržnih razmer na področju dolgotrajne oskrbe sistemsko kršile pravice starejših, kar se je razvilo v strukturno zanemarjanje tega dela populacije. V času epidemije pa so dosedanje pomanjkljivosti v skrbi za starejše postale še izrazitejše, številke o umrlih v domovih starejših so zastrašujoče,« ob dnevu človekovih pravic opozarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit, ki je skupaj s direktorico Amnesty International (AI) Slovenija Natašo Posel ocenila, da so neustrezne priprave na drugi val epidemije v domovih za starejše marsikomu ogrozile pravico do zdravja in življenja.

Rak

Na račun epidemije nedopustni zastoji pri diagnosticiranju drugih bolezni, tudi krvnih rakov

Da bo epidemija novega koronavirusa, ki je povsem spremenila običajni ritem dela v zdravstvenih ustanovah, močno vplivala na vsa druga področja medicine, na pozno postavljanje diagnoz in posledično na zapoznele začetke zdravljenja številnih bolezni, ki prav tako lahko ogrozijo življenje obolelega, je boleče jasno. Čeprav bodo konkretni podatki znani šele čez čas, ovrednoteni pa najverjetneje šele čez nekaj let, pa so indici, ki opozarjajo tudi na takšne posledice epidemije, že zdaj izjemno zaskrbljujoči.

Preventiva

»COVID-19 nam je pravzaprav zgolj sesul iluzije, odprl oči ... Naša edina naloga je, da se znebimo strahu in končno spravimo ta prekleti virus na nivo drugih bolezni«

»Če odmislimo, da smo lahko vsak trenutek pozitivni, kužni, stigmatizirani, če odmislimo, da nas lahko pobere nekaj let prej, da materialna prihodnost ni več predvidljiva, se v bistvu ni veliko spremenilo, saj je bilo tudi pred virusom popolnoma enako – z razliko, da smo živeli v fikciji neskončnega življenja, materialne gotovosti in iluzije, da obstajajo pošteni politiki, ki bodo upravljali državo po meri državljanov. COVID-19 nam je pravzaprav zgolj sesul iluzije, odprl oči, nalil čistega vina. Naša edina naloga je, da se znebimo strahu in končno spravimo ta prekleti virus na nivo drugih bolezni, prometnih nesreč, hribovskih, letalskih, morskih nezgod ... Življenje je pač smrtno nevarno z ali brez COVID-19,« je danes na družbenih omrežjih opozoril slovenski okoljevarstvenik, letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič.