Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Marija Pfeifer razgrinja večinoma preslišano in prezrto plat medalje v povezavi z otroško srčno kirurgijo

»Zavajajoče izjave, pri čemer imam v mislih predvsem ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, češ da je na pediatriji vse narobe in katastrofalno, so bile neodgovorne, škodljive za UKC, za pediatrično kliniko, predvsem in najbolj pa za starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami – ker so bile povsem neutemeljene,« je v pogovoru za zdravstveni portal povedala prof. dr. Marija Pfeifer, ki se je sicer v začetku letošnjega leta upokojila, zaradi omenjenih očitkov pa so jo želeli z mesta strokovne direktorice UKC Ljubljana predčasno razrešiti. O tem se je zdaj odločila podrobno spregovoriti – tudi zato, da bodo aktualne okoliščine, ki spremljajo reševanje otroške srčne kirurgije, osvetljene še z drugega zornega kota.

Ukrepi

Dr. Zdenka Čebašek-Travnik o politiki, zdravnikih, bolnikih, reformi, predvsem pa o usodi otroške srčne kirurgije

Da je zdravstvo in z njim bolniki v stiski, pravzaprav ni nič novega. Problem je v tem, ker se težave stopnjujejo, pravih rešitev, ki bi bile dobre za vse, pa ni. Nasprotno. Otroška srčna kirurgija je že nekaj časa vzorčni primer, ki opozarja na številne podobne medicinsko-organizacijske kazuse, pri katerih pobudo za vzpostavljanje reda privzame politika – rešitve pa še vedno ni, vsaj ne končne. Kaj k temu dogajanju dodaja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek-Travnik?

Otroška srčna kirurgija

Zdravljenje otrok s srčnimi boleznimi je v prejšnjem mesecu teklo nemoteno, tudi po zaslugi urgentnih rešitev

Kako se je zdravljenje otrok s srčnimi boleznimi v sklopu UKC Ljubljana odvijalo prejšnji mesec, potem, ko so v službi za kardiologijo pediatrične klinike po odhodu treh pediatričnih kardiologov ostali brez tovrstnih specialistov? Program otroške srčne kirurgije že dolgo nima svojega pediatričnega srčnega kirurga, vendar so se vse obravnave, po zaslugi domačih in tujih zdravnikov, ki so v skrbi za male srčke strnili moči, odvijale nemoteno, so danes sporočili iz ljubljanskega UKC.

Otroška srčna kirurgija

NIOSB je neke vrste tumor v osrčju UKC Ljubljana, trdijo sindikati

NIOSB (Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni) pod patronatom prof. dr. Igorja Gregoriča je v zadnjem času pospešil aktivnosti za reševanje programa otroške srčne kirurgije. Predstavniki sveta zavoda NIOSB so se v sredo sestali z vodstvom UKC Ljubljana in pediatrične klinike, s tamkajšnjimi predstavniki različnih strok, sindikatov in menedžmenta – in dr. Gregorič je sestanek v intervjuju za Zdravstveniportal.si, ki smo ga objavili danes, označil kot konstruktivno izmenjavo mnenj in stališč. Toda današnje protestno pismo sindikatov, ki se nanaša na aktualno dogajanje z otroško srčno kirurgijo, prinaša povsem drugačno sporočilo.

Otroška srčna kirurgija

Andrej Možina: »Profesor Gregorič je zadnje upanje za rešitev programa otroške srčne kirurgije«

Otroška srčna kirurgija tako rekoč pred očmi javnosti razpada v prafaktorje. Po eni strani si ekipa pod vodstvom prof. dr. Igorja D. Gregoriča prizadeva, da bi se zdravljenje malčkov s prirojeno srčno napako lahko še naprej odvijalo v Sloveniji, pod okriljem nastajajočega Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, ki bo precejšen delež strokovnega kadra moral pridobiti iz tujine. Po drugi strani pa program, ki že dobro desetletje ne premore niti enega samega domačega kirurga, ki bi bil vešč operiranja bolnih srčkov, drug za drugim zapuščajo zdravniki in tudi njihovi nadrejeni. Prihodnji teden bo odšel še zadnji pediatrični kardiolog, brez predstojnika je ostala tudi služba za kardiologijo pediatrične klinike.

Reforma

Uroš Golobič Ahčan: »Po toči zvoniti je prepozno. Sanacije po toči so drage, v zdravstvu pa še dražje, saj gre za življenja!«

Uroš Golobič Ahčan, profesor in doktor znanosti, je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, vrhunski strokovnjak, zaslužen za izjemne dosežke v tej veji medicine, poznan in priznan doma v tujini. Njegova ekipa je pred kratkim prva na svetu uspešno izvedla izjemno zahteven poseg, ki že močno odmeva v mednarodnih strokovnih krogih – kirurško rekonstrukcijo amputacije nosu, pri kateri so pacientki nos naredili iz kosti in mehkih tkiv roke, nato pa ga presadili nazaj na obraz. Slovenska medicina je tako ponovno dodala pomemben kamenček v mozaik svetovnega znanja na področju rekonstrukcijske kirurgije. 

Otroška srčna kirurgija

Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji se bo nadaljevalo, »doma«

Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji se bo, kot nakazujejo danes predstavljene rešitve, tudi v prihodnje odvijalo v Sloveniji. Izjemne okoliščine, v katerih se je znašel program otroške srčne kirurgije, so zahtevale izjemne ukrepe, ki bodo vodili v pospešeno spremembo zakonodaje. Ukrepanje, napovedano danes, je resda pozno, saj je zadnji vlak pri dolgotrajnem in doslej neučinkovitem reševanju tega programa že odpeljal s postaje – a morda bo vendarle učinkovalo. To bo znano najkasneje v dobrih dveh tednih.

Otroška srčna kirurgija

Otroška srčna kirurgija teče zadnji krog

Otroška srčna kirurgija je danes, če upoštevamo vse specialnosti, ki so njen nepogrešljivi del, v zadnjih izdihljajih. Za zdaj še deluje, čez dva tedna, ko se odpovedni rok izteče še zadnjemu izmed pediatričnih kardiologov, pa nadomestnih strokovnjakov iz drugih starocelinskih držav ne bo dovolj, da bi lahko zagotavljali nemoteno, neprekinjeno zdravljenje. Otroška srčna kirurgija na Slovenskem v tem trenutku dobesedno teče zadnji krog.

Otroška srčna kirurgija

Otroška kardiologija: vrat ne bodo zaprli, a srčki bodo na bolnišnično zdravljenje morali v tujino

Otroška kardiologija pediatrične klinike ljubljanskega UKC se je znašla na kolenih. Po vseh kadrovsko-organizacijskih in logističnih peripetijah, ki so se najbolj boleče odrazile v dolgoletni kulminaciji kratkih stikov pri delovanju otroške srčne kirurgije, bi za zdajšnje stanje lahko rekli, da je bilo predvidljivo. Je pa nadvse skrb vzbujajoče.

Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Igor D. Gregorič: »Za bolne otroke je najbolje, da se zdravijo v Sloveniji«

Prof. dr. Igor D. Gregorič, ki je z imenovanjem za predsednika Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni dobil polno zaupanje in absolutno zeleno luč za zagon te institucije, s katero naj bi vzpostavili res kakovostno, celovito, enovito in varno skrb za otroke s prirojenimi srčnimi napakami, se zaveda, da je dela še veliko.