Čakalne dobe

Čakalne dobe so ahilova peta zdravstva – nihče pa se ne vpraša, zakaj je tako

Čakalne dobe so ahilova peta zdravstva, ne le slovenskega. Spreminjajoča se patologija, naraščajoče akutne in kronične potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah, zlasti na račun vse bolj starajoče se populacije, po drugi strani pa težave v sistemu, najsi gre za kader, opremo ali podfinancirane programe, so dejavniki, ki se seštevajo – vsota tega seštevka pa se najbolj evidentno pokaže v dolgih čakalnih vrstah, ki obolelemu preprečujejo, da bi takoj prišel na vrsto za specialistično preiskavo in zdravljenje. Razen, seveda, če se odloči za samoplačniško storitev – a čemu bi človek plačeval za nekaj, kar mu tako ali tako pripada na podlagi plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje?

Ukrepi

Čakalne dobe bi lahko skrajšali s 35 milijoni evrov, toda ministrstvo za zdravje je predlog ZZZS zavrnilo

Čakalne dobe so huda rak rana slovenskega zdravstva. Zato sta tako upravni odbor kot skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pristojno ministrstvo oziroma vlado v odhodu že pred časom pozvala k ukrepanju za čim hitrejšo preusmeritev 35 milijonov evrov, kolikor se bo letos, v nasprotju s prvotnimi predvidevanji, dodatno nabralo v zdravstveni blagajni. Ta denar bi porabili namensko, za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu oziroma za omogočanje čim boljše dostopnosti bolnikov do zdravstvenih storitev. Resorno ministrstvo je to možnost zavrnilo. Pacienti pa naj čakajo?

Reforma

Krištof Zevnik: »To je vprašanje za vsaj 200 milijonov evrov, kolikor vsako leto v Sloveniji odteče v dobaviteljske kanale«

Krištof Zevnik je zobozdravnik, doktor dentalne medicine, ki se poleg celostne obravnave in rehabilitacije pacientov ukvarja tudi z razvojem informacijskih rešitev v medicini. V slovenski javnosti je poznan predvsem po precedenčni tožbi proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Otroška srčna kirurgija

Brane Dobnikar: »V tem trenutku je nemogoče napovedati, kdaj bo inštitut za otroške srčne bolezni začel z delovanjem«

Brane Dobnikar je v ponedeljek, 18. junija, od prejšnje v. d. direktorice Aleksandre Stjepanović Vračar, ki je Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni približno pol leta vodila tako rekoč v komunikacijski osami, uradno prevzel vodenje inštituta v nastajanju. Ta bo, ko bo zaživel v celoti, na najvišji možni strokovni ravni skrbel za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Vendar za zdaj še ni jasno, kdaj bo inštitut dobil nujno potrebne kadrovske okrepitve, ki bodo omogočile kakovostno in varno zdravljenje srčkov – po zadnjih napovedih naj bi se to zgodilo v začetku julija, vendar se zdaj ta časovnica zamika proti avgustu ali celo septembru.

Ukrepi

Čakalne dobe v zdravstvu: denar za njihovo skrajšanje je – na računu ZZZS!

Čakalne dobe v slovenskem zdravstvu so nezdravo dolge. Dolgotrajno razpršeno in vse prej kot celovito urejanje zdravstvenega sistema je obrodilo sadove, ki nedopustno krnijo kakovost in varnost zdravljenja – globalnih, učinkovitih, celovitih sistemskih rezov pa še vedno ni. Zato je v tem trenutku zagotovo dobrodošla pobuda za takojšnjo spremembo proračunskega odloka, saj bo to omogočilo razdelitev denarja, ki zdaj leži na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pa bodo pobudi, sprejeti na zadnji seji skupščine ZZZS, novoizvoljeni poslanci ljudstva prisluhnili?

Ukrepi

Zdravstvo – kaj se bo izvalilo iz predvolilnega »jajca«?

Zdravstvo je eno izmed najbolj vitalnih, istočasno pa tudi najbolj ranjenih področij v slovenski družbi, ki takoj po končanih državnozborskih volitvah in imenovanju nove vlade potrebuje ukrepanje. Takojšnje, celovito, korenito. Brez visoko donečih obljub, brez metaforičnega slikanja politične mavrice, ki je doslej vedno znova, sicer resda vedno manj uspešno, zakrivala resnično sliko zdravstvene sfere, v kateri so kratko potegnili bolniki oziroma zavarovanci pa tudi vsi v zdravstvu zaposleni. Kaj tako rekoč tik pred volitvami obljubljajo stranke?

Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Igor D. Gregorič: »Za bolne otroke je najbolje, da se zdravijo v Sloveniji«

Prof. dr. Igor D. Gregorič, ki je z imenovanjem za predsednika Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni dobil polno zaupanje in absolutno zeleno luč za zagon te institucije, s katero naj bi vzpostavili res kakovostno, celovito, enovito in varno skrb za otroke s prirojenimi srčnimi napakami, se zaveda, da je dela še veliko.

Ukrepi

Zdravstvo v času volitev – kaj naj nova vlada naredi za ljudi

Zdravstvo je zagotovo eno od področij, na katerih so se ukrepi vlade, ki se v teh dneh poslavlja, najbolj boleče odrazili. Politično ad hoc sprejemanje novosti, pri katerem je bilo sodelovanje s poznavalci sistema in stroko povsem prezrto, je sistem spravilo na kolena. Tega danes vlada, ki je, z odstopljenim premierom na čelu, ureditev zdravstvene sfere tako rekoč pregovorno postavljala med prednostne naloge, v praksi pa tega ni uresničevala, ne more zanikati. Pa saj se niti ne trudi. Zato so zdaj prizadevanja vseh aktualnih političnih strank tem bolj usmerjena v prepričevanje ljudstva, kaj vse da bodo naredili za zdravstvo po volitvah oziroma po izvolitvi.

Ukrepi

Napotnica da ali ne, je to sploh vprašanje?

Napotnica je dokument, s katerim zdravnik pacienta pošlje na pregled ali na zdravljenje in tako pooblastila za ugotavljanje ali za zdravljenje bolezni prenese na kolega, ki dela na isti ali višji ravni zdravstvene dejavnosti – na primarnem, sekundarnem ali terciarnem nivoju. V Sloveniji pa je z napotnicami v zadnjem času križ, zlasti po ukrepu, s katerim vlada želi zmanjšati število nepotrebnih, neupravičeno napisanih napotnic, ki da dodatno obremenjujejo že tako ali tako preobremenjeni sistem, v katerem se čakalne dobe nezadržno podaljšujejo. Kakšne bodo posledice takega ukrepanja za sistem in v njem zaposlene, zlasti za zdravnike, predvsem pa – kako bodo to v prihodnje občutili pacienti?

Hematologija

Hematološki bolniki (spet) ogroženi zaradi okužb, ki so lahko tudi usodne

Nedopustne razmere na starem Kliničnem oddelku za hematologijo ljubljanskega UKC, ki so onemogočale kakovostno in varno zdravljenje hematoloških bolnikov, se zdijo že skorajda pozabljene, čeprav je bila pot do selitve v nove, sodobne, varne prostore zelo ovinkava, naporna, za kar nekaj bolnikov usodna. Toda dolgoletna prizadevanja tako zaposlenih kot pacientov so obrodila sadove – posledično se je zmanjšala ogroženost obolelih, prav tako potreba po »preventivnem« zdravljenju s protimikrobnimi zdravili, s katerimi so na kliničnem oddelku poskušali zmanjšati pogostost zapletov pri zdravljenju. Že nekaj časa pa predstavlja resen problem drugo, novo žarišče.