Prof. dr. Igor D. Gregorič, ki je z imenovanjem za predsednika Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni dobil polno zaupanje in absolutno zeleno luč za zagon te institucije, s katero naj bi vzpostavili res kakovostno, celovito, enovito in varno skrb za otroke s prirojenimi srčnimi napakami, se zaveda, da je dela še veliko.
Zdravstvo je zagotovo eno od področij, na katerih so se ukrepi vlade, ki se v teh dneh poslavlja, najbolj boleče odrazili. Politično ad hoc sprejemanje novosti, pri katerem je bilo sodelovanje s poznavalci sistema in stroko povsem prezrto, je sistem spravilo na kolena. Tega danes vlada, ki je, z odstopljenim premierom na čelu, ureditev zdravstvene sfere tako rekoč pregovorno postavljala med prednostne naloge, v praksi pa tega ni uresničevala, ne more zanikati. Pa saj se niti ne trudi. Zato so zdaj prizadevanja vseh aktualnih političnih strank tem bolj usmerjena v prepričevanje ljudstva, kaj vse da bodo naredili za zdravstvo po volitvah oziroma po izvolitvi.
Napotnica je dokument, s katerim zdravnik pacienta pošlje na pregled ali na zdravljenje in tako pooblastila za ugotavljanje ali za zdravljenje bolezni prenese na kolega, ki dela na isti ali višji ravni zdravstvene dejavnosti – na primarnem, sekundarnem ali terciarnem nivoju. V Sloveniji pa je z napotnicami v zadnjem času križ, zlasti po ukrepu, s katerim vlada želi zmanjšati število nepotrebnih, neupravičeno napisanih napotnic, ki da dodatno obremenjujejo že tako ali tako preobremenjeni sistem, v katerem se čakalne dobe nezadržno podaljšujejo. Kakšne bodo posledice takega ukrepanja za sistem in v njem zaposlene, zlasti za zdravnike, predvsem pa – kako bodo to v prihodnje občutili pacienti?
Nedopustne razmere na starem Kliničnem oddelku za hematologijo ljubljanskega UKC, ki so onemogočale kakovostno in varno zdravljenje hematoloških bolnikov, se zdijo že skorajda pozabljene, čeprav je bila pot do selitve v nove, sodobne, varne prostore zelo ovinkava, naporna, za kar nekaj bolnikov usodna. Toda dolgoletna prizadevanja tako zaposlenih kot pacientov so obrodila sadove – posledično se je zmanjšala ogroženost obolelih, prav tako potreba po »preventivnem« zdravljenju s protimikrobnimi zdravili, s katerimi so na kliničnem oddelku poskušali zmanjšati pogostost zapletov pri zdravljenju. Že nekaj časa pa predstavlja resen problem drugo, novo žarišče.
Pacient, pri katerem mora zobozdravnik opraviti poseg, ima pravico do lajšanja bolečin. Pravico do anestetika. Kaj narediti, če dobava zataji in anestetika ni? Zdraviti kot v predpotopnih časih, brez lajšanja bolečin – ali iskati rešitve, ki jih sistem predpisuje, vendar te v praksi dobijo »interventni« epilog, ki sproži nepredstavljivo zvišanje cene anestetika? Kupovati medicinski material v tujini, po več kot 50-odstotno nižji ceni in s tem obiti prav(d)no določena pravila igre? Mar ni takšno dogajanje poveden signal, da je v tej naši deželi res nujno treba prevrednotiti sistemske temelje?
Kronična venska bolezen je obolenje, ki ženske prizadene trikrat pogosteje kot moške, težave pa, vsepovsod po svetu, povzroča večini (približno 80 odstotkom) odraslega prebivalstva.
Politične stranke, ki jim javnomenjske raziskave na skorajšnjih volitvah napovedujejo izvolitev v državni zbor, obljubljajo veliko, marsikaj; seveda je tak pristop v predvolilnem obdobju logičen in samoumeven, toda kasneje večina obljub vse prehitro zapade v pozabo, vsaj dosedanja praksa je bila takšna. Bo tudi tokrat tako? Kaj je napovedala in obljubila šesterica (od sicer sedmih povabljenih) predstavnikov strank na današnjem AmChamovem dogodku?
Gibanje Skupaj naprej, ki bo v sredo staro šele mesec dni, gre na volitve, samostojno in neodvisno. Danes zjutraj so sporočilo o tem objavili na spletni strani. Vodstvo gibanja opozarja, da ne želijo biti ne kričač ne nemi opazovalec, ampak hočejo spremembe v zdravstvenem sistemu izpeljati s podporo prebivalstva.
Rok za zbiranje podpisov pod zahtevo za takojšnji odstop ministrice za zdravje, ki ji gibanje Skupaj naprej očita odgovornost za najslabši položaj pacientov od osamosvojitve dalje, se je iztekel. V slabih dveh tednih, odkar je bilo gibanje ustanovljeno, se je pod peticijo podpisalo več kot 8000 Slovenk in Slovencev, danes zvečer pa se bo vodstvo gibanja odločilo o nadaljnjih ukrepih.