Značka: kakovost in varnost

Značka: kakovost in varnost

Varnost in kakovost

»Se sploh zavedamo, kam drvimo? In da bi bilo treba nekaj ukreniti, da to drvenje ustavimo? Tega, žal, zdravstveni delavci ne moremo narediti sami. Lahko le izražamo svoje nestrinjanje – in to počnemo s to stavko!«

Danes mineva sedem mesecev od začetka zdravniške stavke. S prim. doc. dr. Neno Kopčavar Guček sva se pogovarjali dan pred stavkovnim »jubilejem«, za katerega je v danih okoliščinah težko napovedati, kdaj bo izzvenel. Kot družinska zdravnica se stavki, kot pravi, pridružuje s polnim delovnim angažmajem in zavedanjem, da odločevalci doslej niso naredili nič takšnega, s čimer bi izboljšali možnosti za pravočasno, kakovostno, varno in celovito obravnavo obolelih.

Travmatologija

Posledice nepravilne uporabe električnih skirojev: »Najbolj žalostne so zgodbe, ko bolnikov – in to so mlade osebe! – ne premeščamo v domače okolje, ampak v različne negovalno-socialne ustanove«

Zaradi nepravilne uporabe električnega skiroja in neupoštevanja pravil glede varne vožnje s tem prevoznim sredstvom se zgodi veliko preveč nesreč. Posledice nekaterih so nepopravljive, življenje mladega človeka, ki se šele dobro začenja, pa ostane za vedno zaznamovano. Tako je zlasti v primerih, ko si uporabnik e-skiroja ne nadene čelade, nakar pri nesreči utrpi hude poškodbe glave z znotrajmožgansko krvavitvijo. Pri nas jih zabeležijo nekaj na leto – resda ne več, kot je prstov na eni roki, toda kljub vsemu trudu specialistov urgentne medicine, travmatologov, kirurgov, specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine in drugih strokovnjakov izid ostaja enak: življenje mladega človeka je uničeno, z obupom in neizmerno žalostjo prežeta postanejo tudi življenja njegovih bližnjih. Z uporabo zaščitne čelade, upoštevanjem hitrosti in drugih navodil glede pravilne uporabe e-skirojev pa bi bilo tako tragedijo mogoče preprečiti.

Bolezni oči

Leberjeva hereditarna optična nevropatija (LHON) in pigmentna retinopatija: kako kljub slepoti videti svetlobo v življenju in življenje tudi polno živeti

Videčim je težko pojasniti, kaj je pigmentna retinopatija, meni Mihela Gorše, dolgoletna predsednica društva Svetloba, ki združuje posameznike z redkimi genetskimi obolenji oči. Nekomu, ki nima res izrazitih težav z vidom, je težko razumeti vez med še preostalim vidom in možgani. Težko si je predstavljati fenomen, ko nekdo z diagnozo retinitis pigmentosa ne vidi monumentalne stavbe, čeprav stoji pred njo – lahko pa, če je svetloba prava, na pametnem telefonu prebere ime ali številko. Zato je po prepričanju Mihele Gorše vsakomur, ki se sooča z gradacijo tovrstnih težav, izjemno pomembna bližina ljudi, ki zmorejo in hočejo razumeti tudi najgloblje strahove, s katerimi se človek spopada bodisi ob nenadni izgubi vida bodisi ob počasnem, a nepopravljivem izgubljanju zmožnosti videti.

Čakalne dobe

»Glede stavke zdravnikov se bo premier zadnji smejal – a kaže, da se bo smejal sam«

»Bojim se, da je za mediacijo zmanjkalo časa. Zdravniška stavka se bo, skupaj z agonijo, ki jo povzroča, tako ali drugače končala. Kaj pa bo ostalo? Eno veliko nezaupanje,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si že pred petimi meseci opozorila dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateško komuniciranje v kriznih situacijah. Mediacija med vladno in sindikalno stranjo se je kasneje sicer odvila, vendar ni bila uspešna. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov – od njenega začetka bo kmalu minilo sedem mesecev – pa še vedno traja. Odvija se delovno – deloma zato, ker je vlada po normativno-zakonodajni plati onemogočila stavkovni protest zdravništva zoper njeno neučinkovitost, deloma pa zaradi tega, ker pravi zdravnik, ki prisega na bit svojega poslanstva, obolelega nikoli ne bi prostodušno prepustil naravnemu poteku bolezni in mu odrekel pomoč.

Zavajajoče oglaševanje

Očesna klinika UKC Ljubljana paciente svari pred zavajajočimi poslovnimi praksami optike Zoom

Pacientka je prejela telefonski klic iz ljubljanske optike Zoom; povabili so jo na pregled, ki da ga je priporočila Očesna klinika ljubljanskega UKC, po pregledu pa so ji svetovali nakup dragih izdelkov, ki jih je tudi kupila, vendar niso učinkovali. Pacientka je s tem, kar se ji je zgodilo, seznanila UKC Ljubljana, ki zato zdaj paciente ponovno opozarja, naj bodo »pozorni na tovrstne sporne in zavajajoče poslovne oziroma prodajne prakse«. S tem UKC želi po eni strani zaščititi paciente pred zavajanjem, ki ima lahko zanje večplastne škodljive posledice, po drugi strani pa preprečiti zlorabljanje imena univerzitetnega kliničnega centra oziroma v konkretnem primeru očesne klinike, ki deluje v sklopu te največje slovenske terciarne medicinske ustanove.

Zobozdravstvo

Zakaj ZZZS plačuje za zobozdravstvene storitve v tujini, doma pa mora otrok, ki potrebuje zobni aparat, na začetek ortodontske obravnave čakati pet let ali več?

Zakaj imamo v zobozdravstvu, zlasti na področju ortodontije, tako nedopustno dolge čakalne dobe? Kako je mogoče, da mora otrok, ki bo potreboval zobni aparat, na prvi specialistični pregled čakati približno pet let? Vzrok za takšno stanje ni pomanjkanje zobozdravnikov oziroma zobozdravstvenih timov, temveč nezadostno število tovrstnih programov v javnem zdravstvu. Pomanjkanje programov torej, v sklopu katerih bi otroci hitreje prišli na vrsto za zdravljenje, ki traja približno tri leta – staršem pa se v iskanju pravočasne strokovne intervencije ne bi bilo treba ozirati čez mejo in otrok voziti k hrvaškim ortodontom. Vendar se dogaja prav to. Zakaj je tako?

Varnost in kakovost

»Pacient me lahko oklofuta, zbrca, ozmerja, preklinja ali opljuva – in je nedotakljiv. Proti njemu lahko sprožim le osebno tožbo, razen v primeru, če mi vzame življenje ali mi povzroči hujšo fizično poškodb«

Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu je v slovenski družbi precejšnja tabu tema – kljub temu, da je v zadnjem obdobju prišlo do opaznega porasta tovrstnih ekscesov, verbalnih pa tudi fizičnih. Zakonodaja pa je taka, da žrtve ne ščiti; nasprotno, če ta želi dobiti zadoščenje, se mora v sodnih postopkih še dodatno osebno izpostaviti. Zato se, denimo, patronažne sestre, ki se na teren oziroma na hišne obiske odpravijo same, kljub izjemni ranljivosti, zaradi katere so izpostavljene številnim nasilnim dogodkom, med drugim tudi spolnemu nasilju, pogosto odločijo, da nasilja ne prijavijo. S pobudo za čimprejšnjo spremembo kazenske zakonodaje pa naj bi se takšno stanje vendarle odpravilo in s tem izbruhe nasilja proti zdravnikom, medicinskim sestram in vsem drugim profilom, ki delajo v zdravstveni sferi, postavilo v bistveno strožje kazenske okvire.

Revolt

Pol leta zdravniške stavke je mimo, v javnem zdravstvu pa je še vedno vse po starem

Od začetka zdravniške stavke, ki poteka tako, da zdravnice in zdravniki delajo, mineva že šest mesecev – razmere za delovanje javnega zdravstva pa se niso prav nič izboljšale. Obljubljanih in pričakovanih sistemskih ukrepov, s katerimi bi izboljšali organizacijo in zmogljivost celo(s)tnega zdravstveno-varstvenega procesa ter s tem pripomogli k bistvenemu skrajšanju čakalnih vrst, ni. Nasprotno, odločevalci so se najbolj »odrezali« s pospešenim sprejetjem na novo določenih pravil, tudi zakonodajnih, ki so stavkovne procese praktično ohromili, dialog med stroko in politiko pa je skozi sistemske razpoke spolzel neznanokam.

Varnost in kakovost

7490 overjenih podpisov k pobudi za spremembo kazenskega zakonika – pomemben korak v smeri ničelne tolerance do nasilja v zdravstvu

Iztekel se je 60-dnevni rok zbiranja podpisov za spremembo kazenskega zakonika, s čimer naj bi zagotovili varnejše pogoje za delo zaposlenih v zdravstvu in s tem tudi za varnejše okolje, v katerem ti skrbijo za obolele. Pri tem ne gre le za zamejitev vse pogostejših verbalnih in tudi fizičnih izpadov, ampak tudi za preprečevanje bistveno nevarnejših dogodkov, zaradi kakršnih sta pri nas že ugasnili življenji dveh zdravnikov. Predlagatelji imajo zdaj na voljo 30 dni, da overjene podpise – zbrali so jih 7490 – skupaj s predlogom za spremembo kazenskega zakonika, odnesejo v državni zbor, kjer bodo poslanci v skladu z ustaljenimi postopki dokument obravnavali in odločali o njegovem sprejetju.

Varnost in kakovost

Zdravniki in medicinske sestre želijo za bolnike skrbeti v varnem in mirnem okolju, zato pozivajo: stop nasilju v zdravstvu! Jim bo uspelo pravočasno zbrati dovolj podpisov za spremembo kazenskega zakonika?

Vsakdo si zasluži delati v varnem delovnem okolju, v katerem ni ne verbalnega ne fizičnega nasilja – v zdravstvu pa je to še toliko pomembneje, poudarja zdravnik Aleš Fischinger s Kliničnega oddelka za travmatologijo ljubljanskega UKC, kjer v urgentnem kirurškem bloku vsako sredo pregledajo približno 200 poškodovanih pacientov. Med pacienti ali njihovimi spremljevalci se nemalokrat najde tudi kdo, ki je do zdravnikov in medicinskih sester negativno nastrojen; včasih »zgolj« verbalno, včasih tudi fizično. Zaradi takih ekscesov, ki se v zdravstveni sferi pojavljajo vse pogosteje, je zaživela kampanja, poimenovana »Ne! nasilju v zdravstvu«, v sklopu katere je do prihodnjega ponedeljka treba zbrati 5000 podpisov, da bi spodbudili spremembo kazenskega zakonika.