Ukrepi

Napovedi so se uresničile: 1. aprila je 23 zdravnikov iz zdravstvenega doma v Kranju dalo odpoved

Ne, ne gre za prvoaprilsko šalo – specialisti splošne in družinske medicine, ki delajo v sklopu Zdravstvenega doma Kranj, so danes uresničili napovedi. Kar 23 od skupno 34 zdravnikov se je odločilo za odpoved delovnega razmerja, zaradi preobremenjenosti, ki jo je letošnji splošni dogovor – ta določa (pogoje za) razdelitev finančne pogače za zdravstvene storitve in programe – le še dodatno povečal. Zdravniki, vedno bolj zasuti tudi z administrativnimi opravili, za katera bi po njihovem prepričanju morale poskrbeti strokovne službe plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), tega preprosto ne zmorejo več. In kaj takšna odločitev pomeni za dejavnost kranjskega zdravstvenega doma, za paciente? Brez izbranega zdravnika bi konec maja oziroma v začetku junija, ko se izteče odpovedni rok, lahko ostalo več kot 40.000 zavarovancev, ki živijo na območju Kranja, Jezerskega, Preddvora, Cerkelj, Šenčurja in Naklega, kar ne pomeni nič drugega kot razpad osnovnega zdravstva. Vsaj na Gorenjskem.

Ukrepi

Bo ministru Šabedru v kratkem uspelo dokončno potopiti osnovno zdravstvo?

Za ponedeljek, 1. aprila, je več kot dvajset zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Kranj napovedalo odpoved delovnega razmerja. In pri tej odločitvi vztrajajo, kajti v obstoječih razmerah njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno. Z za danes predvidenim srečanjem z ministrom za zdravje, na katerem naj bi poskušali priti do dogovora za ureditev delovnih pogojev, v katerih zdravnikom preprosto zmanjkuje časa za paciente, ne bo nič – razloge za to smo na zdravstvenem portalu podrobno predstavili že včeraj. Krivo je bilo pogojevanje ministra, ki se je želel pogovoriti samo z zdravniki, medtem ko se z njihovimi sindikalnimi zastopniki ni hotel sestati. Zdravniki na tak pristop niso pristali.

Ukrepi

Minister za zdravje Aleš Šabeder je danes prisegel pred državnim zborom, zdaj bo moral pospešeno sanirati razmere v zdravstvu, najprej v družinski medicini

»Naše trenutne obremenitve so preko meje znosnega. Kljub težkim razmeram za zdaj še vztrajamo, predvsem zaradi razumevanja vodstva, ki se po svojih najboljših močeh trudi pri iskanju rešitev, med drugim tudi z zaposlovanjem dodatnega kadra, ki s strani ZZZS ni odobren in finančno pokrit,« je v današnjem dopisu, naslovljenem na resorno ministrstvo, zapisalo 14 zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. To so naredili v upanju, da bo novoimenovani minister za zdravje Aleš Šabeder uvidel, da nalaganje bremena na že tako ali tako od pritiska zgrbljena ramena družinskih zdravnikov ne predstavlja rešitve.

Ukrepi

Splošni dogovor potrjen, se bodo čakalne dobe zdaj res skrajšale?

Eppur si muove, bi lahko sklepali po današnjih besedah ministra za zdravje Sama Fakina, ki je po končani seji vlade predstavil, kaj pomeni zelena luč, ki jo je vlada danes prižgala s potrditvijo splošnega dogovora za leto 2019 in sprejetjem finančnega načrta plačnika – zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Odločitev o spornih vprašanjih in določitev gabaritov za razrez letošnje zdravstvene pogače je zdaj znana – in če gre verjeti napovedim, naj bi pomembno pripomogla k skrajšanju nedopustno dolgih oziroma še vedno daljšajočih se čakalnih dob. Kako?

Ukrepi

Tegobe slovenskega zdravstva, kdo vas bo odpravil?

Naša bralka, ki je na facebook strani zdravstvenega portala komentirala aktualno dogajanje v slovenskem zdravstvu, je povedala, da potrebuje nujen pregled žilja. Za lažjo predstavo, kaj v kontekstu slovenskega zdravstvenega sistema pomeni predikat »nujno«: gospa je za pregled naročena čez pol leta, za preiskavo bo morala doplačati 80 evrov. Spodbudno se zdi, da je minister za zdravje napovedal prepolovitev nevzdržno dolgih čakalnih dob do letošnjega septembra, torej čez dobrega pol leta. Pa je ta napoved uresničljiva, glede na že dolga leta nesanirane kadrovske probleme in tegobe slovenskega zdravstva, ki jim tudi finančne injekcije ne pomagajo kaj dosti?

Ukrepi

Sistem ne razpada, vzroka za alarm ni, pravi minister za zdravje. Pa to tudi v resnici drži?

Minister za zdravje Samo Fakin je na današnji novinarski konferenci, sklicani točno opoldne, opozorila zdravnikov, ki delajo na primarni ravni – češ da zaradi preobremenjenosti njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno, okoliščine, v katerih delujejo, pa da vodijo v razpad osnovnega zdravstvenega varstva –, ponovno ocenil kot pretiravanje. Priznal pa je, da problemov, ki zahtevajo konkretne rešitve, ni malo. Zato je danes na tri ure trajajočem sestanku z direktorji zdravstvenih domov, s katerimi se namerava redno sestajati, prisluhnil problemom in dilemam – zdravniki oziroma njihova združenja pa mu zamerijo, ker jim ni dal priložnosti, da bi v tej razpravi sodelovali. In kakšne rešitve so za zdaj na obzorju?

Ukrepi

Javno pismo družinskih zdravnikov: »Ne bomo več plesali kot roboti po taktu melodije, ki jo igrata ZZZS in ministrstvo za zdravje!«

»Zdravniki, medicinske sestre in bolniki nismo številke v vaših prirejenih statistikah – mi smo živi ljudje!« V današnjem javnem pismu, naslovljenem na ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), zdravniki družinske medicine javno postavljajo jasno diagnozo slovenskemu zdravstvenemu sistemu: anafilaktični šok.

Ukrepi

Zdravniki v osnovnem zdravstvu tokrat ne bodo popustili, minister za zdravje pa krizo zanika

Revolt zdravnikov, ki delajo v osnovnem zdravstvu, odmeva in dobiva tudi celovito sindikalno podporo, v konkretnih zahtevah za udejanjenje standardov in normativov. Medtem ko sindikata Praktik.um in Fides napovedujeta radikalne ukrepe, pa minister za zdravje Samo Fakin po drugi strani ocenjuje, da razmere v zdravstvu v resnici niso tako zelo katastrofalne, kot bi lahko sklepali po odzivih slovenskega zdravništva.

Ukrepi

Revolt zdravnikov družinske medicine, ki ne zmorejo več zagotavljati kakovostnega in varnega dela, bo dolgo in močno odmeval

Revolt zdravnikov, ki delajo v osnovnem zdravstvu, predvsem zdravnikov družinske medicine, je odraz nevzdržnega stanja, v katerem so ti že vse predolgo primorani delovati. Razmere po Sloveniji niso povsod enake, vendar bistvenih odstopanj ni. Zdravniki, ki jih je premalo, so izgoreli in preutrujeni, še naprej poskušajo vzdrževati ravnotežje na tanki liniji, ki z zdravljenja vse drzneje briše predznak kakovosti in varnosti. V zadnjem času so na nevzdržne razmere, ki si jih ne zasluži nihče, ne bolniki in ne zdravstveni timi, samodejno, brez sindikalnega ozadja, znova glasno opozorili in spregovorili o nerazumljivih sistemskih prijemih, ki še dodatno otežujejo njihovo profesionalno delo. Na take pogoje, kot pravijo, nočejo več pristajati. Zdravnikom bodo v njihovem uporu v bran (znova) stopili tudi sindikati.

Ukrepi

Birokratske določbe zakona o pacientovih pravicah, ki ženejo v obup tako zdravnike kot paciente, bodo vendarle spremenili

Pred letom dni ad hoc sprejete določbe zakona o pacientovih pravicah, ki naj bi pripomogle k skrajšanju čakalnih dob, razbremenile preobremenjene zdravnike v osnovnem zdravstvu in zagotovile doslednejše in ažurnejše udejanjanje pravic pacientov, so že v izhodišču dobile slabo popotnico. Zdravniki so takrat odločevalce argumentirano opozarjali, da načrtovani prijemi ne bodo pripomogli k izboljšavam, vendar jim nihče ni prisluhnil. Razmere v osnovnem zdravstvu danes boleče potrjujejo upravičenost svaril. Na novo naložena administrativna bremena, v nekaterih delih povsem nedomišljena in nepotrebna, pa zdravnika, ki je zaradi njih prisiljen v komunikacijo z računalnikom, pri čemer mora slediti nenehno spreminjajočim se navodilom plačnika, dobesedno odvračajo od pacienta.