Demenca

Staranje in pojavnost demence prihajata z roko v roki, stiske obolelih in svojcev so neizmerne, zakon o dolgotrajni oskrbi pa je še vedno le na papirju in zasut s kritikami

Da je Slovenija zaradi dolgoletnega mečkanja in kratkih stikov pri pripravi in uveljavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi na neslavnem evropskem repu pri urejanju tega področja, je pravzaprav tudi odraz odnosa do starejših pri nas. Na Slovenskem ni dobro poskrbljeno za kakovost življenja v starosti, ko na račun palete različnih bolezni in težav, ki jih te prinašajo, skrb bližnjih ne zadostuje več, institucionalna pomoč pa je slabo dostopna, razpršena in sistemsko neurejena. Zagotovljena bi morala biti celovita strokovna pomoč, ki mora povezati vse strokovne službe v lokalnem okolju in zagotoviti pomoč tudi bližnjim, ki so, če njihov svojec zboli za demenco, izjemno obremenjeni, izpostavljeni izgorelosti, posledično pa nemalokrat zbolijo tudi sami. Po drugi strani pa znaki demence še vedno vse prepogosto ostanejo spregledani, ukrepanje in iskanje strokovne, institucionalne pomoči, v katerega mora biti aktivno vključen tudi osebni zdravnik obolele osebe, pa je povezano s toliko sistemskimi ovirami, da se bližnji nemalokrat znajdejo na robu obupa.

Rak

Okužba s HPV lahko ogrozi vsakogar, celo novorojenčka med porodom – zato je zaščita s cepljenjem res smiselna, predvsem pa učinkovita

Informacije o okužbah s humanimi papiloma virusi (HPV) v sodobni družbi praviloma sprožijo asociacijo na (danes že izjemno učinkovito) preprečevanje raka materničnega vratu, k čemur je v izdatni meri pripomogel program Zora. Potem je tu še zaščita deklic (šestošolk) s cepljenjem, ki kasneje v življenju prepreči prenekatero rakavo bolezen, ki bi se sicer lahko razvila zaradi te spolno prenosljive okužbe. Od letošnjega šolskega leta pa je pri nas aktualno tudi cepljenje dečkov, ki na račun HPV niso ogroženi nič manj kot deklice, pa naj gre za rakava obolenja ali za genitalne bradavice. V javnosti pa je malo znanega o tem, da do okužbe lahko pride tudi med porodom, če ima nosečnica genitalne bradavice; če se pri dojenčku ali majhnem otroku kot posledica okužbe razvije respiratorna papilomatoza, ta lahko sproži smrtno nevarno zaporo dihalne poti.

Starejši

Tako zdravniki kot pacienti ujeti v labirintu ureditve sanitetnih prevozov

Problematika nenujnih reševalnih prevozov oziroma tako imenovanih sanitetnih prevozov ni nov problem – nasprotno, v praksi že dolgo sproža številne zagate in slabo voljo, zdravnikom (osebnim ali tako imenovanim napotnim zdravnikom) pa nalaga ukvarjanje s problematiko, ki ni odvisna od medicinskega znanja, saj gre v resnici za ureditev, pogojeno z razmerjem med zavarovancem in zavarovalnico. Konec decembra je vlada veljavno ureditev spremenila.

Ukrepi

Kako doseči, da se življenje čim prej vrne v normalne tokove?

V času, ko se je človeštvo po 100 letih spet srečalo s pandemijo, ki jo bo mogoče umiriti le s sodelovanjem celotne družbe, s čim doslednejšim udejanjanjem zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo prenos novega koronavirusa in zbolevanje ter umiranje zaradi bolezni COVID, je cepljenje eno izmed ključnih obetov. Le tako si namreč – po pridobitvi čim večje splošne imunosti – lahko obetamo čimprejšnjo vrnitev normalnega življenja in saniranje posledic epidemije, ki bodo odmevale še dolgo, na vseh ravneh življenja in delovanja družbe. Poglejmo samo sfero, na kateri temelji razvoj družbe: šole. Kdaj bodo te odprle vrata, da znanje mladih generacij, ta najobčutljivejši lakmusov papir v iskanju boljše prihodnosti, ne bo (p)ostalo nepopravljivo okrnjeno?

Nevrodegenerativne bolezni

Kako svojcem bolnika z demenco pomagati pri prepoznavi različnih obrazov te bolezni? – pogovor s specialistko splošne medicine Tatjano Cvetko iz Kopra

Čas novega koronavirusa je boleče razgalil težave, s katerimi se pri nas spopadajo oboleli z demenco in njihovi svojci oziroma skrbniki. Pri teh bolnikih, ki počasi, a vztrajno izgubljajo stik z resničnostjo, mora biti oskrba celodnevna in vsakodnevna. Kot vemo, je ta oskrba po sistemski plati že sicer izjemno pomanjkljiva, saj velika večina bremena pade na ramena svojcev – po drugi strani pa se je v letošnjem obdobju korona krize, ki se spet pospešeno poslabšuje, pokazalo, da je med nami bistveno več starejših s tovrstnimi težavami, kot si predstavljamo. Nekaterim med njimi bodisi še niso postavili diagnoze bodisi je bolezen še v zgodnji fazi, zato so bili do epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 izzivom v življenju kos – ko pa se nam je vsem življenje korenito postavilo na glavo, ko je bila zapovedana izolacija in ko se je zmanjšalo število običajnih medsebojnih interakcij in socialnih stikov, je bolezen priplavala na površje ...

Ukrepi

Takoj je treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh pacientov, ne le zbolelih za COVID-19!

»V času pandemije novega koronavirusa resnično ne potrebujemo avtokratskih, strogih ukrepov, ki bi iz celotne družbe naredili eno veliko infekcijsko kliniko,« je v včerajšnjem pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Glas razuma, apel vodilnega predstavnika pomembne veje medicinske stroke, ki ni bil vključen v snovanje trenutno veljavnih ukrepov, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom, zahteva razmislek – in predvsem spodbuja ustreznejše, življenjsko ukrepanje, ki ne bo onemogočalo normalnega življenja.

Ukrepi

Noben bolnik (z rakom) ne sme postati kolateralna škoda COVID-19

»Ne le za bolnike z rakom, za vse paciente, ne glede na to, katero bolezen prebolevajo, velja, da ne smejo postati kolateralna škoda ukrepov proti COVID,« je prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC, strnil skupno sporočilo okrogle mize, ki jo je pripravilo krovno združenje organizacij bolnikov z rakom Onko net. V zadnjih mesecih so se namreč čakalne dobe, ki so bile že pred epidemijo na nekaterih področjih nedopustno dolge, znatno podaljšale – o čemer je, mimogrede, pri nas v tem trenutku mogoče sklepati le na podlagi nedvoumnih izkustvenih podatkov, kajti verodostojnih, celovitih in preglednih uradnih evidenc še vedno ni.

Pravice pacientov

Si starejši, nemočni in težko bolni ljudje pri nas res lahko le še narišejo pravico do prevoza na zdravljenje, ki jim lahko reši življenje?

Zdravnica Polona Campolunghi Pegan je na facebooku s podrobnim opisom nevzdržnega dogajanja, povezanega s prevozi starejših, težko bolnih, nemočnih in betežnih pacientov, sprožila pravcati revolt. Zavarovalniški nadzorniki s področja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja namreč te prevoze, ne da bi sploh poznali stanje obolelega, nemalokrat označijo kot neutemeljene in nepotrebne ter posledično finančno kaznujejo bodisi zdravnika bodisi zdravstveno ustanovo. In kdo bo odgovarjal takrat, ko bo taka birokratska presoja, ki bi dementnega bolnika, takšnega, ki se še v poznanem prostoru izgubi in ne ve, kaj je nameraval narediti, poslala kar na avtobus, morala prevzeti odgovornost za posledice? Gre za enega izmed resnih sistemskih problemov, ki bi ga že zdavnaj morali rešiti oziroma do tega sploh ne bi smelo priti.

Cepljenje

Pnevmokokne okužbe in pljučnice – zakaj je zaščita s cepljenjem priporočljiva za malčke, za starejše od 65 let in za bolnike s kroničnimi obolenji

Bilo je 18. januarja, med dežurstvom, približno opolnoči. Na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja so s splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) z reševalnim vozilom pripeljali 62-letnega pacienta, ki sicer živi na Hrvaškem, a je nekaj dni prej, preden je zbolel, po enomesečnem bivanju na Nizozemskem prišel v Slovenijo, kjer je za nekaj časa ostal pri prijateljih. Pri obolelem so se 17. januarja pojavili znaki prehlada, izcedek iz nosu, občutek, kot da ima zamašene sinuse, glavobol, bolečine v srednjem ušesu ...; naslednji dan je bilo nekoliko bolje, vendar je popoldne zaradi slabega počutja odšel domov. Ker ga zgodaj zvečer niso mogli priklicati ne po telefonu ne z zvonjenjem pri vhodu, so s pomočjo gasilcev in policistov vdrli v stanovanje. Sedel je v sobi, neoblečen, povsem neodziven, nesposoben komuniciranja, zrl je v telefon, ki ga je držal v roki ... Konkretni primer pnevmokokne okužbe je povzročil težko obliko bolezni; diagnoza: gnojni meningitis.

Skrb za čisto okolje

Zakaj 314 zdravnikov odločno zahteva hitre in učinkovite ukrepe za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice

»V naši ambulanti ima večina pacientov priznano poklicno bolezen zaradi azbesta, v zadnjih 20 letih jih je 82 zbolelo za mezoteliomom, zelo agresivnim rakom pljučne ali trebušne mrene, pri katerem je preživetje kljub sodobnemu zdravljenju krajše od 18 mesecev. Če bi bila naša ambulanta taka kot povprečna slovenska ambulanta, bi v teh letih omenjeno diagnozo dobil en sam bolnik. In če bi odgovorni ob spoznanjih o škodljivosti azbesta ravnali etično, ne bi prišlo do tako grozljivih posledic in po nepotrebnem izgubljenih življenj, pri čemer naj poudarim, da za mezoteliomom zbolevajo tudi mnogi domačini, ki nikoli niso bili zaposleni v Salonitu,« poudarja Nevenka Mlinar, ki kot zdravnica splošne medicine dela v Desklah, v nekdanji obratni ambulanti tovarne Salonit Anhovo, ki je zdaj v lasti Italijanov in Avstrijcev. Ker Mlinarjeva ne želi dopustiti nadaljevanja omenjene zgodbe, v kateri sicer ni več izdelovanja azbest-cementnih izdelkov, se pa iz Salonitovega dimnika še vedno kadi, zaradi sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov, med katerimi je le slaba tretjina slovenskih, se je skupaj s stanovskimi kolegi, ki skrbijo za zdravje prebivalcev širše goriške regije, odločila za ukrepanje.