Čakalne dobe so velik problem slovenskega zdravstva, ki ga na svojih plečih občutijo predvsem bolniki. Na ministrstvu za zdravje so zato, da bi jih skrajšali, uveljavili nove ukrepe glede pisanja napotnic, ki pa niso pripomogli k izboljšanju. Nasprotno.
Kaskadno odhajanje zdravnikov iz treh služb, ki v UKC Ljubljana sodelujejo pri zdravljenju otrok s prirojenimi srčnimi obolenji in predstavljajo multidisciplinarni temelj za izvajanje programa otroške srčne kirurgije, v javnosti, predvsem pa med starši bolnih otrok, povzroča vse večjo zaskrbljenost.
Pred tednom dni je v javnosti odjeknila novica, da Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana zapuščajo še trije zdravniki, specialisti pediatrične kardiologije. Obstoj programa otroške srčne kirurgije, ki se mu temelji majejo že dolgo, tako postaja še bolj vprašljiv. Ga bodo morali ukiniti pred 1. julijem, ko naj bi začel delovati novi Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni? Glede na kadrovsko nedopustno zdesetkano multidisciplinarno ekipo, ki mora skrbeti za kakovostno in varno zdravljenje malih bolnikov in je pri tem močno odvisna od pomoči kolegov iz tujine, se tak razplet na žalost zdi zelo verjeten. Kako se bo torej v prihodnje pri nas odvijalo zdravljenje otrok s prirojeno srčno motnjo?
Na Kliničnem oddelku za hematologijo so naredili preprost, a nadvse poveden izračun: če bolnik med ambulantnim pregledom ali med zdravljenjem v dnevni bolnišnici v prostorih poliklinike ljubljanskega UKC dobi virusno okužbo, bo zdravljenje te okužbe stalo približno 3000 evrov. Če bo potrebno zdravljenje v bolnišnici, kar se pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom lahko zgodi zelo hitro, bo strošek bistveno višji, znašal bo približno 8500 evrov. Toda epilog zapletov, ki jim botrujejo neustrezni prostori, kjer v veliki gneči sedijo skupaj bolni in zdravi, grožnja z okužbami pa v neustreznih, slabo zračenih prostorih nenehno visi nad obolelimi, je lahko še resnejši.
»Dolgoletnega problema se v vodstvu UKC Ljubljana zelo dobro zavedamo. Ambulanto in dnevni hospital hematoloških in pulmoloških bolnikov smo takoj – in večkrat – obiskali in se osebno prepričali, kako velika je stiska bolnikov in zaposlenih,« je v odgovoru na naša vprašanja sporočilo vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Nedopustne razmere na starem Kliničnem oddelku za hematologijo ljubljanskega UKC, ki so onemogočale kakovostno in varno zdravljenje hematoloških bolnikov, se zdijo že skorajda pozabljene, čeprav je bila pot do selitve v nove, sodobne, varne prostore zelo ovinkava, naporna, za kar nekaj bolnikov usodna. Toda dolgoletna prizadevanja tako zaposlenih kot pacientov so obrodila sadove – posledično se je zmanjšala ogroženost obolelih, prav tako potreba po »preventivnem« zdravljenju s protimikrobnimi zdravili, s katerimi so na kliničnem oddelku poskušali zmanjšati pogostost zapletov pri zdravljenju. Že nekaj časa pa predstavlja resen problem drugo, novo žarišče.
Nenadni srčni zastoj vsako leto doživi približno 1600 Slovencev, vsak dan v povprečju štirje – veliko preveč pa jih zaradi posledic tega dogodka umre. S takojšnjim oživljanjem bi namreč lahko na letni ravni preprečili nekaj sto smrti.
Gibanje Skupaj naprej, ki bo v sredo staro šele mesec dni, gre na volitve, samostojno in neodvisno. Danes zjutraj so sporočilo o tem objavili na spletni strani. Vodstvo gibanja opozarja, da ne želijo biti ne kričač ne nemi opazovalec, ampak hočejo spremembe v zdravstvenem sistemu izpeljati s podporo prebivalstva.
Za današnje popoldne napovedani shod za boljše zdravstvo je pospremila deževna napoved. Nič kaj spodbudna, pravzaprav; zdelo se je, kot bi vlekli simbolično vzporednico z razmerami v našem zdravstvu, ki jim že sicer nemilo usodo v zadnjem času izdatno krojijo še aktualne zakonodajne spremembe. Kljub vsemu (in prav zato) smo prišli, na ploščad, ujeto med TR3 in parlamentarni hram.
Možganska kap, izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvavitvi možganov, je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu, glavni razlog za nastanek invalidnosti in na tretjem mestu med krivci za bistveno prezgodnje ugašanje življenj.