Po podatkih nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drogah iz leta 2018 med kadilci – v starosti od 15 do 64 let kadi približno četrtina prebivalstva – prevladujejo tisti, ki želijo kajenje opustiti (62 odstotkov). Seveda pa kljub uresničitvi takšne odločitve ni mogoče pričakovati, da bo zmaga dosežena čez noč. Zato je danes v zdravstvenih domovih v sklopu zdravstveno-vzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja na voljo brezplačna strokovna pomoč, ki vključuje svetovanje, vedenjsko in kognitivno terapijo pa tudi farmakološko zdravljenje. Več o tem je mogoče izvedeti na brezplačni anonimni številki 080 2777, kjer je svetovanje, s katerim so pomagali številnim zdaj že nekdanjim kadilcem, na voljo vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih.

Vendar tudi obljubljeno zagotavljanje celovite strokovne pomoči ni vedno tisto, ki človeku pomaga pri uresničitvi tovrstne odločitve. Veliko je zapletov in pasti, kajti tobačni dim, v katerem so skrite številne strupene snovi, človeka (vsaj praviloma) ne izpusti zlahka iz svojih krempljev.

Ko sem med pisanjem članka želela preveriti nekaj podatkov, se mi je na facebooku prikazala objava nekdanje sošolke Zuhre Horvat, ki je dnevu brez cigarete ob rob opisala svojo izkušnjo. V tem iskrenem in verodostojnem zapisu opozarja tudi na zmote terapevtov, ki pomagajo pri odvajanju, vendar brez osebne izkušnje, saj niso nikoli kadili in tako v resnici ne vedo, kaj vse mora prestajati človek, ko se odloči reči zbogom cigareti – zato je delitev takšne izkušnje lahko v pomoč marsikomu, ki ga je strah narediti prvi korak. In Zuhra Horvat, vodja knjižnice v Šolskem centru Slovenj Gradec, je privolila v delitev njene osebne zgodbe tudi za Zdravstveniportal.si. 

Takole opisuje svojo odločitev, pri kateri še vedno vztraja: »Moj tretji poskus (1. december 2018) še vedno traja in na tem področju imam izkušnjo, ki jo želim podeliti z vami. Po 39 letih sem se zaradi bronhitisa in klica prijateljice zadnjega novembrskega dne tistega leta odločila, da poskušam opustiti kajenje in da bom kar naslednji dan brez cigarete. Ojojojoj, kako je bilo hudo ... Tekle so debele solze, mučila sem se in mučila ... zdržala pa naslednji dan in še dan za njim in še danes se borim vsak dan.« 

Ob spopadanju z odvisnostjo, ki je vse prej kot preprosto, svetuje: »Nikoli ne odnehajte kaditi, če niste prepričani, da ste se sami trdno odločili. Slednje vam bo zagotovilo uspeh in lažje opuščanje – pa borba ne bo tako huda. Največja zmota terapevtov (mimogrede, nekateri niso nikoli kadili) je, da sla po cigareti traja le kratek čas in da se jo da pretentati s tem, da takoj začnemo nekaj delati. Ni res, vsaj pri meni ne drži. Včasih traja vse popoldne, včasih kakšno uro, včasih pa je ni kar nekaj ur – in to po dobrem letu. Zagotovo pa se še zdaj pojavi vsak dan, večkrat.«

Ob tej svoji izkušnji se povsem strinja z dr. Tomažem Čakšem z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki opozarja, da bi »kadilci, močno zasvojeni z nikotinom, morali imeti prost dostop do intenzivnega zdravljenja, ki bi zajemalo farmakološko in vedenjsko ter kognitivno terapijo. Terapevti, ki želijo pomagati, pa naj bi za odvajanje od kajenja uporabljali izključno pristope, ki so se v praksi pokazali kot učinkoviti in ki bolnikom pomagajo pri odvajanju od kajenja.« 

Zuhri Horvat se zdi nadvse pomembno, da vsakdo, ki razmišlja o opustitvi kajenja, dobi ustrezno pomoč, tudi v obliki pogovora ali druženja z nekom, ki mu je ta veliki met že uspel – vsem, kadilcem in nekadilcem, pa želi na poti k novim življenjskim zmagam lep preostanek zadnjega januarskega dne. Dneva brez cigarete.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.