Ta teden so se na sedežu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Ženevi predstavniki vlad in resorjev, ki pokrivajo področja zdravja, okolja in tudi gospodarstva, sestali z znanstveniki in z odvetniki zdravja na prvi globalni konferenci o onesnaženosti zraka in zdravju – v želji, da bi povečali ozaveščenost o posledicah onesnaženega zraka. Razprave o tem strmo naraščajočem javno-zdravstvenem izzivu in sprejemanje zavez za zmanjšanje okoljskega bremena sodobne civilizacije so temeljile tudi ali predvsem na novih dokazih o neizbrisnem odtisu, ki ga onesnažen zrak pušča na zdravju otrok.
Najnovejše raziskave, zajete v zadnjem poročilu WHO, namreč potrjujejo, da kar 93 odstotkov otrok, mlajših od 15 let – skupno torej 1,8 milijarde otrok –, po vsem svetu iz dneva v dan vdihava tako onesnažen zrak, da sta njihovo zdravje in razvoj izpostavljena resnemu tveganju. Otroci namreč dihajo hitreje kot odrasli, njihov organizem posledično »vsrka« več strupenih delcev, ki vplivajo na rastoči in razvijajoči se organizem.
Foto: iStock
Novi dokazi o škodi, ki jo onesnažen zrak pušča na otroškem organizmu
WHO ocenjuje, da je samo v letu 2016 kar 600.000 otrok umrlo zaradi akutnih okužb spodnjih dihal, ki jih je povzročil onesnažen zrak.
otrok je v letu 2016 umrlo zaradi akutnih okužb spodnjih dihal, ki jih je povzročil onesnažen zrak
Novo poročilo WHO, ki govori o povezavi med onesnaženostjo zraka in zdravjem otrok, je bilo predstavljeno v sklopu te konference. V njem je med drugim dokazano, da je pri nosečnicah, ki so izpostavljene onesnaženemu zraku, verjetnost, da bodo rodile prezgodaj in da bo novorojenček imel prenizko porodno težo, bistveno večja.
Onesnažen zrak pušča neizbrisen odtis na zdravju malčka, najsi gre za njegov nevrološki razvoj, za kognitivne sposobnosti, povzroči lahko nastanek astme ali raka.
Onesnažen zrak pušča neizbrisen odtis na zdravju otrok – vpliva na nevrološki razvoj, na kognitivne sposobnosti, povzroči lahko nastanek astme ali raka.
Foto: iStock
Pri otrocih, ki so bili že zgodaj izpostavljeni močno onesnaženemu ozračju, predvsem v revnejših predelih sveta ali v urbanih območjih, kjer se iz dneva v dan vsenaokrog kadi iz tovarniških dimnikov, je večja tudi verjetnost, da bodo kasneje v življenju zboleli za katerim od kroničnih obolenj, denimo za srčno-žilno boleznijo.
Učinki onesnaženega zraka na zdravje so zelo resni – danes je znano, da kar tretjino smrti zaradi kapi, pljučnega raka in srčnih obolenj velja pripisati prav vdihavanju onesnaženega zraka. Učinek je primerljiv z usodnostjo posledic kajenja.
Tretjino smrti zaradi kapi, pljučnega raka in srčnih obolenj je mogoče pripisati prav vdihavanju onesnaženega zraka.
In kako je s čistim zrakom v lepi Sloveniji?
Živimo v zeleni Sloveniji, v lepem okolju, ki pa marsikje še vedno ne dosega ključnih okoljskih standardov.
Prebivalci se tega zavedajo bistveno bolj od okoljskih inšpektorjev ali od lokalnih in državnih oblasti, saj v konkretnem okolju živijo in onesnažen zrak vdihavajo, iz dneva v dan, posledice pa boleče občutijo tako na svojem počutju kot tudi zdravju.
Možnosti, da se to v bližnji prihodnosti spremeni – na bolje, seveda –, so odprte. Vprašanje je le, koliko je volje (odgovornih), da se onesnaževalcem odločneje stopi na prste in z doslednejšo skrbjo za čisto okolje poskrbi za zdravje prebivalstva.
Foto: Diana Zajec
